DON JUAN. KDO?
DON JUAN. WHO?

Napisali: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur, Marko Mlačnik, Tanya Myers, Matej Recer, Giovanna Rogante
s prispevki
Maruše Geymayer-Oblak in Ruth Posner

Written by: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur, Marko Mlačnik, Tanya Myers, Matej Recer, Giovanna Rogante
with contributions from
Maruša Geymayer-Oblak and Ruth Posner

SESTAVILA Anna Furse in Željko Hrs
EDITED BY Anna Furse and Željko Hrs

Prevedel Tibor Hrs Pandur
Translation Tibor Hrs Pandur

Slovensko mladinsko gledališče
& Athletes of the Heart

Maj - Julij 2007

Končna verzijadonjuanproject
Final draft

Slovenska verzija / Slovenian version

1 MITI: VARILEC

Tema. Iskre pričnejo pršet. Vidimo zamaskiranega varilca. Za varilcem se prikaže gol moški, ga objame in ga slači ... Pod obleko se razkrije gola ženska, odloži orodje in se mu nevoljno preda.

2 ČLOVEŠKA VRSTA: DON JUAN IN NJEGOV PLEN

MATEJ: Moški.

DAMJANA: Ženska.

MATEJ: Zapeljivec.

DAMJANA: Zapeljana.

ŽELJKO: Zgodba, stara kot zemlja.

TANYA: For this woman, any intimacy that takes place here might result in sex.

MATEJ: Zanj vse vodi k seksu, in v njegovem primeru ►nikoli v intimnost.

GIOVANNA: Chi é questo uomo?

VSI: Don Juan.

GIOVANNA: Ma Don Giovanni, quale?

ALL: Don Juan v naši glavi.

TANYA: Many women have been converted by him, virgins, married women, single women, women who don’t want to get involved, women who don’t like men at all. Even nuns.
Because he’s a calling, a vocation.

DAMJANA: Ona hoče okusit ta fenomen sama. Moškega, o katerem je nastalo toliko knjig, pesmi oper, filmov in spletnih strani.


3 OBLAČENJE DON JUANA IN NJEGOVEGA PLENA ZA ZAPELJEVANJE

TANYA: Ok. Now. I need to set the seduction scene.
Where does all this happen? Climate: Summer? Or Winter?

DAMJANA: Predstavljajmo si Don Juana v snegu. Vedno ga postavijo na kak karibski otok ali v kakšno suho, vročo deželo ...

VSI/TUTTI: Prav, zima. / Bene, inverno.

ŽELJKO: In ne moreta bit gola. Začet morata oblečena in se potem sleč in se spet obleč.

DAMJANA: Kako se pripravlja na nalogo ta goli pogan?

TANYA: He showers.

DAMJANA: Ali poje?

MATEJ: Nekaj si žvižga.

Zažvižgajo koračnico

DAMJANA: Kaj pa ona?!

TANYA: A long hot bath with lemon and olive oils.

GIOVANNA: E latte di cavalla.

MATEJ: Smrdi po limoni in vročem mleku.

ŽELJKO: Noče dišat kot limonina pita, zato doda malo rožne vode.

MATEJ: In zdaj smo v filmu, ki smo ga že vsi videli, kamera lovi milne mehurčke in njo, rahlo potnih lic in ustnic.

TANYA: We need to remove this camera! How do we rise above cliches?! How can we do this? How can she do this? Is it possible?

ŽELJKO: Rad se gleda v svojem od pare vlažnem ogledalu. Piše nanj besede, da se lahko vidi v črtah.

MATEJ: In ogledalo mu govori

MATEJ, ŽELJKO: „ti-si-naj-boljši, ti-si-naj-boljši“.

DAMJANA: Lica rdeča …

TANYA: sweating

MATEJ: zelo zelo čist …

ŽELJKO: rit čista …

GIOVANNA: palle pulite.

VSI/TUTTI: Edible! Užitna! / Mangiabili!

MATEJ: Rad je čist. Kot tabula rasa. S čistim telesom se zamisli v novo osvojitev. Njegovo telo prazno platno.

ŽELJKO: Ja, vsakič je, kot bi bilo prvič.

MATEJ: Ja. Kot list papirja, ki ga je treba popisat.

VSI: Ja. / Si. / Yes

DAMJANA: Telo, da se nanj napiše vonje te noči.

TANYA: Write on my body!

MOŠKI: Saj pišem!

DAMJANA: Svojim genitalijam posveča posebno pozornost, dotika se jih s poželenjem, mogoče izpuli kocino ali dve.

ŽELJKO: Nje pravzaprav ne zanima njegova veličina. Ona ima domišljijo.

MATEJ: Vse jo imajo. Ganjena je zaradi njegovega ... no, vsega. To je onstran mehaničnega.

DAMJANA: Veš, kaj se mi dozdeva?

VSI /TUTTI: Kaj? / Che?

DAMJANA: Nje ne bo skrbela globina njene vagine, čudno, ne?

TANYA: Is she shaving her pubic hair?

GIOVANNA: Si, ma non del tutto.

VSI/TUTTI: Intimfrisur.

MATEJ: Dela to zaradi njega?

TANYA: She’s doing this for herself. There’s something narcissistic in wishing to please another.

DAMJANA: Pred ogledalom se opazuje z vseh strani. Dotika se tistih delov, ki jih ne mara. Ves dan ni zaužila ničesar, da bi bil njen trebuh videt čvrst, in zdaj umira od lakote!

ŽELJKO: Turkizni šal?

VSI/TUTTI: Ja, ja, ja! / Si, si, si!

MATEJ: Ja, celo zbirko jih ima. Izbira jih glede na razpoloženje. Poleg tega so zelo uporabni, ko je treba obrisat solze, spermo, kri ali smrkelj iz nosu po dolgi prejokani noči.

ŽELJKO: Lahko pa se z njim igra na njeni koži, če si ona to želi.

ŽENSKE/DONNE: Hmmmm. Zmeda v njeni glavi. / Hmmmm. Un gran casino in testa.

MOŠKI: Zakaj?

TANYA: Does she want to go to this place?

GIOVANNA: É confusa.

DAMJANA: Ona gori. Ona hoče vse.

TANYA: She's trying on the cliches and they fit.

DAMJANA: Hoče svojo zgodbo.

TANYA: On the other hand she wants to kiss a frog and change the world.

MATEJ: Pripravljen je.

ŽELJKO: Črno in belo, prefinjeno.

MATEJ: Zelo prefinjeno. Čisti klišeji, ki vsakič vžgejo.

GIOVANNA: Niente cravatta.

MATEJ: No ja ...

ŽELJKO: Mogoče kaj drugega, kar lahko pozneje odveže.

MATEJ: S kravato jo lahko še vedno zveže, kasneje, tako za hec.

DAMJANA: Prav. Naj ti bo.

TANYA: She'd planned on the black dress ... That falls off her shoulders when she laughs. Yes, black dress on a white soul.
What about her face?

GIOVANNA: Giusto. Un bel mascara pastoso.

ŽELJKO: Nakit! Pozabili smo njegov nakit!

DAMJANA: Nekaj zelo preprostega.

MATEJ: Naravni materiali, zob grizlija ali morskega psa ali kak mističen simbol,

ŽELJKO: o katerem lahko pripoveduje pozneje.

MATEJ: Ja, nekaj za na prst, kar lahko gladi in o čemer lahko govori po prvem fuku, da prebije led.

ŽELJKO: Lahko reče:

MATEJ: Oh, ta prstan je ... bla, bla, bla,

ŽELJKO: in ona bo očarana.

MATEJ: Še posebej, ker je bil prstan še pred nekaj trenutki v njej.

TANYA: So he chooses his gadgets as storytelling devices?

MOŠKI: Ja.

TANYA: Talented schmuck.

ŽELJKO: Zato ker ve, da bodo vprašanja, in ker ve, da bo prstan edino, kar bo imel na sebi, ko se bodo začela.

VSI: HOČEM GA! / LO VOGLIO! / I WANT HIM!

DAMJANA: Pa saj nismo niti pripravili prizora za srečanje!

GIOVANNA: Gli tira fuori le pantaloni il cazzo, piccolo verme che capitombola dall'orlo dell'abisso.

DAMJANA: Vse to je še vedno v njeni glavi.

TANYA: Njeni in naši. Ona smo mi, mi smo ona.

MATEJ: taka gestalt scena.

VSI: Ja, naše bradavičke so že čisto trde. Ja, vsi hrepenimo po trenutku. Ooh ahh lalala mmm

DAMJANA: Ko vstopi,

MATEJ: se njena obleka namesti v tisto prijetno obliko med njenimi nogami.

ŽELJKO: Opiši.

MATEJ: Kot mačka, ki se drgne med njenimi nogami.

ŽELJKO: Všeč mi je ta podoba. Meni špila.

MATEJ: Noge, ki stopajo druga pred drugo, tako da se tkanina zliva v njeno mednožje in pada na kosti ...



4 POSTAVITEV ZAPLETA ZAPELJEVANJA►
TANYA: We need to set the scene. Seduction. A dinner. The Man and Woman have met briefly.

DAMJANA: Živalska privlačnost.

MATEJ: On jo je povabil na večerjo. Prijetna restavracija. Pogovor ob mizi in večerja sta pretveza za podtekst: nocoj bosta fukala.

ŽELJKO: On je velik ljubimec. Ona bo padla nanj.

GIOVANNA: Lei vorra che lui rimanga – e poi sposarlo.

MATEJ: On pa ne. Odhaja.

ŽELJKO: Skoči. Skozi okno.

DAMJANA: Ona ga ljubi zaradi užitka, ki ji ga je dal, in ga sovraži, ker je zbežal.

TANYA: She thinks a lot about what might have been.

GIOVANNA: Case, bambini, vaccanze etc.

DAMJANA: On je na naslednjem pohodu. ►

GIOVANNA: Repetition neurosis.

DAMJANA: Nevroza ponavljanja.

TANYA: Repetition neurosis.

TANYA: She looks out the window a lot.

GIOVANNA: La finestra di cui e saltato.

DAMJANA: To je kliše. Gole kosti zapleta.

GIOVANNA: Mettiamo della carne su queste ossa.

TANYA: Nuance.

DAMJANA: Finese.

GIOVANNA: Contradizioni.

TANYA: Narrative choices.

DAMJANA: Poglejmo, kaj bosta naredila. Kako se obnašata. Zakaj. Kaj mislita. In čutita. Poglejmo, zakaj bo odšel. In zakaj ona hoče, naj ostane. Kaj se zgodi, če ostane. Zakaj odide. In ali se bo sploh kdaj vrnil. Moramo bit dlakocepski.

GIOVANNA C'é la guerra?

DAMJANA: Vedno je vojna.

GIOVANNA: Ma no, voglio dire, qui.

DAMJANA: Ne. Drugje. On se je vrnil iz nje. Kot nekdo drug. Ampak o tem pozneje.



5 DON JUAN V NAŠIH GLAVAH

MARE: Sem Don Juan v tvoji glavi. ►Sem umazano poželenje, ki ga imaš vsem svojim prepričanjem, vsem svojim idealom, vsem svojim sanjam navkljub. Sem opomin na to, iz česa smo zgrajeni, pred civilizacijo, pred Kristusom, pred Alahom. Smrdim po znoju svojega konja, ki vedno teče.

ŽELJKO: Ljubiš me, ker me ne moreš ujet s svojim bednim poželenjem in zapolnit špranj resničnosti s peno ideje, da lahko razmerje, ki je hkrati čustveno in razumsko, obstane. Ljubim vas vse. Amen.

MATEJ: Sem Don Juan v tvoji glavi in pravkar sem te pofukal. Ja, to sem bil jaz! Mislil sem, da štekaš, mislil sem, da hočeš, kar hočem jaz. Zakaj vedno vse pokvariš?

ŽELJKO: Sem Don Juan v tvoji glavi in ves čas sem potrt.

ŽENSKE/DONNE: Oh …

ŽELJKO: Sit sem laži, ki jih govorijo ljudje. Želim si, da bi te osrečil, ampak to nikogar ne zanima. Vsi hočejo mačko in enolončnico.

MARE: Pravzaprav nisem Don Juan iz tvojih cenenih predstav. Upiram se temu, da bi me ujelo, videlo, zasačilo oko človeške zavesti. Vztrajam in ostajam, kot Schrödingerjeva mačka – nekakšen fantastičen teorem, s katerim si lahko razbijaš glavo. Medtem ko se u-živam. Boriš se sama s sabo in rad gledam ta boj med dobrim in zlom, predpisan tvojemu telesu, ko z rokami nevrotično mečkaš in obračaš in vlečeš tkanino svojega krila.

ŽENSKE/DONNE: SI BOM DOVOLILA
IN POFUKALA TEGA MOŠKEGA?! / MI LASCERÓ ANDARE E SCOPERÓ QUEST UOMO? WILL I LET GO AND FUCK THIS MAN?!

MOŠKI: NIMA SMISLA, TI TRAPA!

MATEJ: Jaz sem v tvoji glavi in štejem …

MOŠKI: 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4.

ŽELJKO: Tvoje srce drvi.

MOŠKI: 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4.

MARE: V Mozartovi operi sem imel 640 Italijank, 231 Nemk, 100 Francozinj, 91 Turkinj in 1003 Španke. Vtipkajte Don Juan na Amazon.com, in našli boste 17.405 zadetkov. Šestdeset milijonov tristo tisoč zadetkov, če kliknete na Yahoo. Obstaja 3.220. 000 strani, če iščete “dating Don Juan” na Yahooju. Seks-porno Don Juan ima 1.200.000 strani na Yahooju. Če pa vtipkate “seks Don Juan”, boste našli 9.130. 000 strani.

MATEJ: Gabiš se mi. Gabiš se mi s svojo smešno potrebo po klasifikaciji, izdelavi taksonomije poželenja, s svojo potrebo bit številka ena. Jaz sem demokrat. Vse meso je enakopravno. Ustavi srce.

MOŠKI: 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4.

MATEJ: Resnično sovražim vprašanja:

DAMJANA: Kdaj prideš?

TANYA: When will you go?

GIOVANNA: Mi vuoi bene?

DAMJANA: Me ljubiš?

TANYA: How many lovers have you had?

GIOVANNA: Prendi lo zucchero nek caffé la mattina?

MATEJ: Itd. Itd. Nehaj spraševat, okej?

ŽELJKO: Zmožen sem te resnično ljubit in te zapustit.

MOŠKI: 1, 2, 3, 4.

DAMJANA: Don Juan je v moji glavi in pravzaprav ga ne obsojam. Všeč mi je, zelo lep moški je, ampak trudim se, da ne bi padla. Dio mio, uupsala ...

TANYA: I have to imagine each man is Don Juan somehow, loving and leaving me, jumping from windows post coitally foregoing scrambled eggs and coffee, exchanges of address, all that shit. I have to imagine each man is Don Juan unless proved innocent.

MATEJ: V moji glavi je tako: V bistvu sem zelo preprost tip. Poslušam svojega tiča kot vsi moški. Nisem hudoben. Delam dobro solato. Imam okus za glasbo. Nimam bančnega računa. Fantastično izgledaš. Všeč si mi. In? V čem je problem? Fukala bova. Ti se boš zaljubila vame. Poročila se bova. Tam bodo kanapeji.

DAMJANA: In šampanjec!

MATEJ: Zanosila boš. Sredi noči bom pestoval otroka. Tako da boš ti lahko spala. Otrok te bo zanimal bolj kot jaz. Šel bom in pofukal zvito rdečelasko brez otrok. Nikoli ne boš izvedela. Nikoli ne boš hotela vedet. Za vedno bom ostal Don Juan. Počutila se boš, kot da si me osvojila. Ukrotila. In zaradi tega boš ponosna nase.




6 KAKO LAHKO IMAMO AVTENTIČNO ČUSTVO V TEJ KULTURI?

MATEJ: Preden je odšel, je veliki Don Juan
masturbiral.

ŽELJKO: Tenorju je treba dovolit, da si sčisti grlo.

MATEJ: To ga ogreje kakor plieji balerino.

ŽELJKO: Tako zgladi robove stvari.

DAMJANA: Don Juan je le sen.

MATEJ: Ne, ne, ne, ni SEN. ON JE TUKAJ, V RESTAVRACIJI!

ŽELJKO: Kadi.

MATEJ: Čaka.

ŽELJKO: Nasmeh se mu kodra na ustnicah.

DAMJANA: Kako naj doživim avtentično čustvo? Hočem pristno misel, podobo, občutek, ampak to v tej kulturi ni mogoče. Hočem občutit nekaj novega in novega in novega in ...



7 RESTAVRACIJA PRIZOR 1

TANYA: I need to set the scene:

GIOVANNA: Pioggia.

ŽELJKO: Restavracija.

GIOVANNA: Chic.

DAMJANA: Lestenci.

MATEJ + ŽELJKO: Ona izstopi iz taksija.

TANYA: “Ahhhhhh! Shit my mascara!”

DAMJANA: zapaničari.

TANYA: “My mascara’s run in the rain.”

DAMJANA: Nenadoma ga opazi: v čokoladno temnem baru pestuje viski z ledom. Ena roka blizu mednožja. Kadi.

GIOVANNA: Oppio.

DAMJANA: Oči ozke, prašne.

TANYA: Well she imagines its opium but really its just cigar.

ŽELJKO: On vstane, počasi.

MATEJ: Reče, da izgleda dobro, zelo dobro.

DAMJANA: Požirata vonj drug drugega. Pretvarjata se, da poljubljata zrak.

ŽELJKO: Oba se nasmehneta.

VSI/TUTTI: Feromoni.

MARE: Tvoje oči so brez maskare še lepše.

DAMJANA: Pogleda ga nezaupljivo.

ŽELJKO: Lej ga:

TANYA: Mr Wrong!

DAMJANA: V njeni glavi je on,

VSI: vau,

DAMJANA: no, on je ...

ŽELJKO: Sijajen!

TANYA: He wants to know as much as possible about her so he asks:

MARE: Povej mi kaj o sebi, da bom lahko jaz govoril o sebi. Tako si lepa, da boli.

TANYA: Do you tell every woman the same story?

MARE: O, ne.

DAMJANA: Ona strmi v vznožje mize.

ŽELJKO: On reče:

MARE: Seveda ne,

ŽELJKO: in si misli:

MARE: Ja, vse so lepe, čisto vse. Ne, ne, ti si nekaj posebnega.

TANYA: She suddenly feels a pang – like she’s fallen into some paperback romance.

MATEJ: On reče:

MARE: Živčna se mi zdiš. Ne bit. To zgodbo sem izbral samo zate.

DAMJANA: Ona reče:

TANYA: I'm not nervous, just a bit confused.

DAMJANA: Zakaj bi mu zaupala?

ŽELJKO: Začne jo vzburjat kot ideja.

GIOVANNA: Mi sento avvinghata in questo scenario.

TANYA: I'd like to hear some conversation…

MATEJ: Natakar pride, ju prekine …

ŽELJKO: Khm, khm, madam si želi?

TANYA: Lobster!

ŽELJKO: Ahhh!

VSI/TUTTI: Tišina. / Silenzio. / Silence.

ŽELJKO: Danes nimamo jastoga.

MARIE: Shit!

TANYA: She says, just like that.

GIOVANNA: Addenta il menu.

TANYA: She says: do you like steak tartare?

MARE: Rad imam surovo,

MATEJ: reče on.

VSI/TUTTI: Tišina. / Silenzio. / Silence.

MATEJ: Zdaj bi jo res rad pofukal.

DAMJANA: Nenadoma začuti, kako se njegove noge pod mizo dotikajo njenih.

ŽELJKO: On se dela, kot da ni nič, in se rahlo nasmehne.




8 KAJ ON MISLI / KAJ ONA MISLI IN KAJ JI JE ON PRIPRAVLJEN DATI


ŽENSKE/DONNE: On misli: / Lui pensa:

MATEJ: Kar ona hoče, je dober fuk.

ŽELJKO: Hoče moje srce, mojo dušo, mojo slastno zavest. Ona reče:

TANYA: Thats fascinating.

DAMJANA: On misli:

ŽELJKO: Moje otroke hoče, moj penis in moje otroke.

MATEJ: Hoče bit varovana in razumljena in varna. Hoče, naj vsako sekundo mislim samo nanjo.

DAMJANA: Kar hoče, je vedet, kaj hoče.

TANYA: She wants to know her own mind

ŽELJKO in MATEJ: tako drugačen od mojega

GIOVANNA: Vuole montare un cavallo grandissimo e senza cadere cavalcare volocissima nella notte. Vuole un amore incondizionale.

TANYA: What she wants is unconditional

GIOVANNA: – incondizionale –

DAMJANA: ljubezen.

ŽELJKO: Hoče se utopit v mojih očeh.

MATEJ: Hoče bit moj dom.

TANYA: She wants to survive.

MATEJ: Želim si, da bi imel njeno moralno moč.

TANYA: She wants to disappear.

GIOVANNA: Vuole sparire.

DAMJANA: Pomirit se hoče.

ŽELJKO: Preveč si želi! Hoče utopijo, za zajtrk hoče poezijo!

MATEJ: Tatarski biftek hoče, krvavo krvavo resnico na krožniku, moje srce na krožniku hoče!

ŽELJKO: Hoče cefrat meso na drobne koščke! Moja jajca hoče razbit!

MATEJ: Kar lahko dobiš, je fuk na kuhinjski mizi, moje objeme, moj smisel za humor.

ŽELJKO: Kar lahko vedno dobiš – ne, si sposodiš – je moj kurac.

MATEJ: Lahko dobiš moje otroke, moj trud, da bi te razumel, pomivanje posode.

ŽELJKO: Lahko dobiš iluzijo, da si edina ženska, po kateri hlepim.

MATEJ: Lahko dobiš mojo pozabljivost, moj kaos, mojo trmo, moje napake, opravičila moj apetit in večkratne orgazme.

ŽELJKO: Prostega vstopa v mojo votlino ne moreš dobit! Ne moreš imet moje duše, mojega uma, upora in moje energije, samote, mojega srca –

MOŠKI: – tega ne moreš imet!

MATEJ: Ne moreš imet mojstrovin, ki jih ustvarim, mojega nenehnega poželenja, moje ejakulacije, mojih skrivnosti!

MARE: Ne moreš imet mojih sanj, mojih fantazij, moje pištole, mojega avtomobila, mojih orodij, moje neodvisnosti, moje preteklosti!

MOŠKI: Moje preteklosti res ne moreš imet!

ŽELJKO: Mojih demonov, mojih sanj, moje svobode! To sem jaz!

MOŠKI: Moje bolečine ne moreš imet.



9 RESTAVRACIJA 2: TATAREC JE SUROVO MESO

DAMJANA: On naroči:

MARE: Mojster! En tatarski biftek, dva noža!

TANYA: The food tastes weird in their lustful mouths.

GIOVANNA: Lui ride e dice:

MARE: Kar ješ, to si.

GIOVANNA: Lei dice:

TANYA: I’m not a piece of meat

GIOVANNA: Capiva de essere ormai persa dentro suoi occhi senza tempo.

ŽELJKO: Kaj je izgubila?

GIOVANNA: Di che colore sono?

DAMJANA: Ne spomnim se, črne,

TANYA: blue,

MATEJ: zelene …

ŽELJKO: Saj se spomniš, rjave.

TANYA: Eyes with the sea behind them.

DAMJANA: Veliko vse.

TANYA: She’s starting to sweat.

DAMJANA: Roka ji nehote zdrsne pod prt in išče njegovo koleno.

MATEJ: In zdaj smo, hvala pizdi, spet v bližnjem planu erotičnih obljub.

ŽELJKO: Dotakne se njenega kolena.

TANYA: She thinks “This is mine, my moment.” She thinks: “Should I just stay passive?”

ŽELJKO: On fibrilira.

MATEJ: To je odpičen glagol!

GIOVANNA: Ha un fremito,

MATEJ: kar ga napolni z drznostjo.

TANYA: What does it mean,‘fibrilate?’

ŽELJKO: Drgetati.

VSI/TUTTI: Ah!



10 IZ ČESA NAREJENA ONA/ IN IZ ČESA JE NAREJEN ON ...

MATEJ + ŽELJKO: On reče:

MARE: Kako je kaj tvoj čačača?

Plešejo.

DAMJANA: Ona je iz medu, brez skeletne strukture je, zato se razlije čezenj.
Narejena je iz želje, da bi ji on dal kosti.

GIOVANNA: E fatta di utero, seni e cuore.

VSI: Ja, iz svojega srca.

TANYA: She’s made of her childhood dreams that pull her on a lead like a dog.

MATEJ + ŽELJKO: Prav tako kot njegov tič njega.

DAMJANA: Narejena je iz svoje zmede, ki ji reče ljubezen.

ŽELJKO: Made in China,

MATEJ: in India,

ŽELJKO: Taiwan.

TANYA: She’s made of her freedom, her intellect …

ALL: Yes.

DAMJANA: iz sovraštva, svoje jeze, svojega napuha, iz jedke grenkosti in ljubosumja.

VSI/TUTTI: Ja. / Si.

TANYA: Because she’s so made of her hormones, her juices, her headaches, period pains, birth pains.

DAMJANA: Narejena je iz protislovja med željo, da bi jo on postavil na piedestal in da bi jo snel z njega.

TANYA: She’s made of stability – and she hates herself for this, her hunger to collect things:

GIOVANNA: Le scarpe, cucine e case.

TANYA: She’s made of wishing she were more mobile.

DAMJANA: Narejena je iz nezmožnosti, da bi povezala tisto, kar hoče on, s tem, kar hoče sama.

GIOVANNA: Vuole essere libera e ha bisogno di essere amata.

VSI: Nemogoče!

DAMJANA: Narejena je iz protislovij, zelo človeških protislovij: vode, krvi, solz, znoja, dreka, jajc, dlak pod pazduhami.

TANYA: She’s made of her vomit, of bread,

MATEJ + ŽELJKO: in iz vseh filmov, ki jih je videla.

GIOVANNA: Don Giovanni, amore mio? Don Giovanni? Rimani …

TANJA: Stay …

DAMJANA: Ostani!

MARE: Odhajam, čao!

DAMJANA: Narejena je iz vlažnosti, ko hoče bit suha, narejena je iz resnične želje po nadzoru.

ŽELJKO: Narejena je iz občutka, da je ne bomo razumeli.

MATEJ: In verjetno je ne bomo.
On je narejen iz ...

ŽELJKO: erektilnega tkiva, ega, prevar, alkohola, ognja, tobaka, isker, ki mu pršijo iz oči, hitrih kril in čvrstih ritnic, ki se stiskajo, ko je na preži ali kadar fuka. Narejen je iz jekla z mehko sladko kremo znotraj.

MATEJ: Narejen je iz prešernega smeha,

VSI/TUTTI: hahahahahahahahahahahahaha

MATEJ: pripovedovanja zgodb.

VSI/TUTTI: hoooooho ho ho ho ho

TANYA: He’s made of our frenzy.

VSI:/TUTTI: hahahaha

TANYA: He’s made of insecurity.

DAMJANA: Ne bodimo mehkužni in materinski! Narejen je iz agresije, karte sveta, jeze in sovraštva do vseh religij.

ŽELJKO: Iz železniških kart in sedel, iz čakalnic povprečnih hotelov, iz enega postanka za drugim. Narejen je iz hotelskega bara ob dveh zjutraj, ko je sam, osamljen, potreben. Pokliče prostitutko.

MATEJ: Ampak Don Juan dobi vse zastonj?! Vsaka ženska je drugačen okus v najbolj slastni in neskončni škatli čokolade, jezik potiska v vsako, ljubi vsako in se ne more odločit. Brez krivde.

ŽELJKO: Narejen je iz širnih puščav, literature, pesmi in dram.

ŽENSKE/DONNE: Narejen je iz naše potrebe po Njem. / E fatto del nostro bisogno per lui.
He’s made of our need for Him.
ŽELJKO: Joče, kadar je sam.

ŽENSKE/DONNE: Aja? Zakaj pa? / Si? Perché? / Yeah? What about?

ŽELJKO: Joče zaradi preveč lepote.



11 RESTAVRACIJA PRIZOR 3: OBA HOČETA BIT BOJEVNIKA

GIOVANNA: All'improviso …

DAMJANA: … vzame njegovo roko in si jo potisne v spodnje hlačke. Želi si, da bi poznala njegovo pravo ime.

TANYA: He’s ... irresistable ... as a string symphony. He’s wide awake. Mysterious and sacred and you feel he’d be able to survive anything if he had to and this is very attractive because it brings out the survivor in a woman.

VSI/TUTTI: In obratno. / E vice versa.

GIOVANNA: Due sopravvissuti.

MATEJ: On reče:

MARE: Občudujem moške, ki so umrli v boju ali pobijali druge moške, ženske, otroke, ker so zrli smrti v oči.

TANYA: my heart is broken,

DAMJANA: moja duša je ranjena,

GIOVANNA: Sto sanguinando.

TANYA: I’m torn apart,

DAMJANA: Moje življenje je razdejano,

TANYA: love is war,

DAMJANA: seks je vojna.

MARE: Strast je trpljenje. To je krščanska ideja, sočutje. Globoko sočustvovat z drugimi je bit blizu smrti.

GIOVANNA: Lei é rapita.



12 KAJ JE DON JUAN POČEL MED VOJNO


MATEJ: Zdaj ji pove, kaj je počel med vojno:

MARE: Med vojno sem izgubil tek, spal v blatu s tisoči umazanih vojakov, izgubil sem lase, izgubil prijatelja, izgubil svoj um, izgubil spomin.

ŽELJKO: Med vojno sem odkril svojo zver, se zaljubil v tovariša vojaka.


MATEJ: Med vojno sem si predstavljal, da je moj kurac bajonet. Pred bitko so nas pitali s porniči. Posiljeval sem, precej. Sekal dojenčke na dvoje. Odgriznil penis svojemu prijatelju, da sem preživel.

MARE: Bil sem zelo potreben, ampak če vojaki preveč fukajo, potem nočejo ubijat

MATEJ: Hotel sem zmago.

ŽELJKO: Pisal sem pesmi, vzljubil vonj orožja, olja, umazanije in moškega znoja.

MARE: In prvič v življenju sem občutil lakoto. Ja, lakoto po hrani in mesu.

MATEJ: Nekdo mi je poslal razglednico:

TANYA: I miss you darling

MATEJ: in jaz nisem našel obraza,
ki bi se skladal s tem imenom.

MARE: Včasih sem si želel, da bi imel dom, ki bi bil samo moj in bi ga lahko pogrešal, z eno samo žensko, ki bi me čakala tam, z mojimi otroki.

ŽELJKO: Med vojno je bilo vse tako jasno. Ljudje. Odnosi. Življenje. Smrt. Beseda ´jebat´ je postala naš osnovni besednjak. Jebemo, jebete, jebite se vsi!

MATEJ: Na nek način mi je bila vojna všeč, ker je bil to kraj zame. Kraj, poln moških, ki so vsi na robu življenja in smrti, medtem ko se zakopavajo v nevidnost zemlje.

MARE: Rad sem poniževal zapornike. Rad sem jih spreminjal v živali. Na ženske in moške sem se naučil gledat kot na stvari.
Bistvo humorja je postat stroj.

MATEJ: Ja. Glupa mašina.

MARE: Mogoče toliko fukam, ker moram pozabit.

ŽELJKO: Ko sem se vrnil iz vojne, sem se počutil čisto. Počutil sem se kot dober človek. Počutil sem se bliže drugim moškim.

MATEJ: Ženske so se prepirale z mano (prasice)! Nisem poslušal njihovega govorjenja, pacifističnega sranja! Opravil sem svojo dolžnost, kot bi jo vsak pošten moški. Naredil sem, kar mi je bilo ukazano.

MARE: Jaz sem čisto navaden tip, veš, samo navaden junak, ki skače skozi okna na svojega konja in odgalopira stran.

TANYA: Don Juan my love? Don Juan? Aren’t you tired of all this? Wouldn't you like to curl up on a sofa like a cat and stay? Stay.... I’ll take care of you. I’ll let you display your weapons on the wall, I’ll let you tell stories about your war at our dinner parties. I’ll let you imagine I’m the soldier friend you loved. I’m the enemy you killed my friend. I’ll let you have your breakdown,discreetly. I’ll lie next to you and never ask you anything. I’ll let you play golf.

MOŠKI: Golf?

TANYA IN DAMJANA: Golf is green and slow and bourgeois and you get to hit a very small thing around the place from hole to hole. / Golf je zelen in počasen in buržujski in namen je nabijat zelo majhno stvar vse naokrog, iz ene luknje v drugo.


13 JE DON JUAN NAŠ ALTER EGO?

TANYA: I need to get back to the scene..
more detail… Colour?

DAMJANA: Škrlatna, barva budoarja.

TANYA: I like that word ‘boudoir’: a place to sulk and brood in …

DAMJANA: Ona je navdušena nad njunim pogovorom. Besede jo vznemirjajo, ker misli v slikah.

TANYA: She wants to understand Men. Get inside their heads.

DAMJANA: Zdaj je že zelo vpletena, od glave do jebenih peta. In razumet moramo razloge za takšno obnašanje. Don Juan vedno skače skozi okna ven in skozi okna noter, v višja nadstropja, in se upira težnosti.

TANYA: He has to come in like an angel, through the window, from the sky, unannounced.

TANYA + DAMJANA: Kot veliko jebeno presenečenje! / A big fucking surprise!

DAMJANA: In me ga spustimo v svoje spalnice, ker je naš alter ego?


14 DRAG KING DON JUAN

G. pride, zbor jo oblači v moško obleko

GIOVANNA: Voglio essere Don Giovanni. Voglio volare dentro finestre di camere da letto, dentro lenzuola di seta, dentro corpi sorpresi/stupefatti. Voglio essere il migliore amante.

DAMJANA: Jaz tudi!

GIOVANNA: Non voglio dover pensare di dover essere cativo per essere Don Giovanni. Non voglio uccidere nessuno.

Ne, ne, ne.

GIOVANNA: Nikogar nočem kontrolirat. / Non voglio controllare nessuno.

DAMJANA: Jaz pa.

GIOVANNA: Voglio peró que questa persona sia innamorata di me.

MATEJ + ŽELJKO: Saj to je kontrola!

VSI: Ja.



15 RESTAVRACIJA PRIZOR 4: DON JUAN NIMA SVOJE POSTELJE


TANYA: I need to set the scene... Magenta?

VSI/TUTTI: Ja. / Si. / Yes.

TANYA: And close ups?

DAMJANA: Ja, zelo blizu moraš, če hočeš odkrit resnico za temi

ŽELJKO: rjavimi,

TANYA: blue,

MATEJ: zelenimi,

DAMJANA: črnimi očmi.

ŽELJKO: Poglej v njegove oči!

MARE: Noč je mrzla,

ŽELJKO: reče on, ves poten,

MARE: bi preskočila posladek, brendi itd., itd. in šla kar v posteljo?

TANYA: BED?! Yes, I'd like to come back to your place.

DAMJANA: reče ona.

ŽELJKO: On reče:

MARE: Jaz nimam stalnega bivališča. Moj dom je v vsakem telesu, ki ga zapeljem.

TANYA: So he invades other peoples spaces, breaks in like a thief!

ŽELJKO: Ampak saj ga povabijo, naj vstopi.

MATEJ: V tem je finta. Vdira vanje z dovoljenjem.

ŽELJKO: Ja.

MATEJ: Vzpodbujat zapeljano, naj bo zapeljano, je tehnika, ne?

ŽELJKO: Torej ni tat?

DAMJANA: Tat je.

ŽELJKO: Zakaj?

DAMJANA: Krade izbire.

ŽELJKO: Ker ne obljublja večnega skupnega življenja?

DAMJANA: S tem, da ga onemogoča.

TANYA: No, because he isn't listening

ŽENSKE/DONNE: Prasec! / Il bastardo! / The bastard!

MATEJ: Reče ona

ŽENSKE/DONNE: in ga ljubi. / e lo ama. / and loves him




16 KAJ ON HOČE OD NJE / KAJ ONA HOČE OD NJEGA ...


ŽELJKO: Uživaš, da te uživam, potem pa postaneš tako prekleto sentimentalna! Hočem, da se NIKOLI ne zaljubiš vame, prav? Hočem, da si čustveno močna, in nikoli, ponavljam, nikoli me NE boš ljubila!

MATEJ: Hočem te obleč v pasove s podvezicami, svilene nogavice, rdečo šminko, hlačke, preklane v mednožju, v vse to! Zvezal te bom in vate z zobmi vtetoviral svoje ime. Zaradi vsega tega sranja sem takoj ves trd!

MARE: Jaz imam raje abstrakcijo, črna platna, hodnike, čisto misel. Globoke misli so zelo seksi, Rothko je zame seksi! Čista misel nas loči celo od delfinov! Ne potrebujemo figurativnih podob, da bi nas premaknile! Premikamo se od znotraj.

DAMJANA: Vzburi moj intelekt! Sčisti moje površine! Odnesi moje smeti!

GIOVANNA: Sii spontaneo e astuto e molto molto esigente, ma scegli me!

DAMJANA: Bodi ves iz sebe, ko ti povem, da sem noseča. Ja, in želi si moje jebene otroke!!!

TANYA: I want you to love my being in charge but remain powerful yourself! I want you to lick the lines on my face! I want you to understand the stories behind those lines and tell me my mind blows you away!

DAMJANA: Užival BOŠ v mojem uspehu, v moji moči. Rekel boš:

MOŠKI: Ti si najodličnejša in najlepša ženska in tvoja bližina je privilegij.

TANYA: Mend all the broken things in my house. I want you to do all this in one night. Make it all come right. Make it all come right.

DAMJANA: Odpri okno, samo ne skoči,

GIOVANNA: fai entrare la luna,

TANYA: rub my butt, be gentle

DAMJANA: pojdi gol na balkon in zatuli, pridi nazaj in skoči name, osvobodi svojega konja, reci, reci mi, da boš končal vse vojne,

TANYA: tell me you'll change the world for me. Tell me you understand our differences!

MATEJ: Razlika med nama je, da ti misliš, kako lahko vsak konflikt zgladiva, misliš, da lahko postaneva boljša! Razlika je v tem, ker misliš, da lahko moške spremeniš, razlika je, ker res, res misliš, da se lahko spremenimo!

DAMJANA: Ok, ustavi me, če postanem sentimentalna, ker velikokrat zamešam svoje užitke z občutki.

TANYA: I want you to leave me my space and totally understand! I want you to disappear without a trace, WITHOUT A TRACE YOU HEAR?

GIOVANNA: Vatene col tuo cavallo e vatene fuori di qui all'inferno!

DAMJANA: Jutrišnji dan hočem začet sveže pofukana, brez sence nostalgije.

TANYA: Teach me this: make me break the cord of desire, free me! Let me fly away ...

MARE: Ljubim zahtevnega nasprotnika.

ŽELJKO: Taktika, taktika.

MATEJ: Rad vem, da jo lahko odnesem, ne glede na to, kaj naredim. Da ji govorim, kako sem zaposlen, kadar v resnici nisem tako zelo zaposlen. Ljubim ljubim ljubim, kadar jo obsede vprašanje, zakaj sem tako zaposlen.

ŽELJKO: Zajtrk bi bil v redu, ampak brez zamere, jajca jem v sedlu, svojo kavo pijem v galopu.

MOŠKI: Ne čakaj name!!!

MARE: Povoha svoj prst: »Dober okus imaš. Mesidž ti bom poslal, obraza nikoli ne pozabim.«

TANYA: Whatever he says is wrong for her.

DAMJANA: Ja, ker karkoli reče, ne zadeva nje.

TANYA: I want and I don't want! I want him here, I want him gone.

ŽENSKE: SOVRAŽIM TA OBČUTEK! / I HATE THIS FEELING!

Ženske si pulijo lase.

MARE: Pizda, nehaj s tem sranjem! Prosim, nehaj se cmerit! Nehaj se cmerit!

MATEJ: Mislil sem, da sva si enaka.

ŽELJKO: Glej, to je bilo SIJAJNO, ti si bila SIJAJNA, ampak tam zunaj je še toliko različnih okusov. Zdaj pa grem!

Skočijo v blazine. Ženske se počasi pomaknejo k robu odra. Moški stopijo bliže, da bi občinstvu upravičili svoje ravnanje.



17 DON JUANOV DISKURZ O POROKI


ŽELJKO: Poglej, poroka je farsa.

MARE: Nekaj, kar bi rad razdrl.

MATEJ: Ja, ja, ja. Poroka je za bančne račune, odvetnike, dediščino,

ŽELJKO: prevare.

MATEJ: Ampak meni so všeč poročene ženske, čudovite so. Poročene ženske me rade fukajo in jo hitro pobrišejo (razen ob redkih priložnostih, ko jih zanese strast).

ŽELJKO: Rad imam dobro poroko. Včasih nategnem še moža.

MARE: Konec koncev se vse vrti okrog živčnih končičev.


18 SUROVA KUPČIJA: DON JUAN JE NAMENJEN V PEKEL


MATEJ: Poslušaj, jaz grem v pekel. Si slišala, kaj sem rekel, ponavljam, jaz grem v pekel. Zato pridi z mano, če hočeš, ampak ne prosi pozneje za nebesa.

ŽELJKO: Ona reče

ŽENSKE: Prasec! / Bastardo! / The bastard!

TANYA: And imagines how it might have been if he had stayed and they’d got to know each other very well …

19 ČE BI BIL OSTAL ... (ENA VERZIJA)

Zelo hrupen in nasilen pretep z blazinami.

DAMJANA: Pojdi in jebi se!

ŽELJKO: Kar bi bilo gotovo bolj zabavno kot s tabo!

DAMJANA: Dala sem ti vse, vse, kar ženska lahko da, in ti si vse vrgel stran kot drek! Nič ne veš o tem, kaj ženske hočejo! Ti si navaden kliše! Ne maram neobrezanih moških!

ŽELJKO: Ne maram neobrezanih žensk. Tvoja pizda smrdi po ribah.

DAMJANA: To reče vsak moški, ki ne ve, kako smrdi njegova sperma.

MARE: Ah, nekdo me kliče na mobi. Prosim, tiho bodi, moram se oglasit! Kdo si že ti?

GIOVANNA: Non mi sorprende che tu ti senta solo. Sei infantile e puerile. Cresci! Non sopporto neppure l'idea a che tu mi tocchi. Adoro il mio spazio quando non ci sei.

MARE: Opomni me, naj nikoli več ne fukam nevrotikov!

TANYA: You’ll never make it! You’ll never make it!

MATEJ: Ti si oblastiželjna prasica z veliko več testosterona, kot ga lahko obvladaš!

TANYA: Everywhere you go you leave a trail of mess behind like some dysfunctional garbage truck!

MATEJ: Ženske se ne znajo tepst. Dajte mi moškega za boj!

TANYA: Fight me! Fight me!

MOŠKI: Veš kaj? Dolgočasiš me!

ŽENSKE/DONNE: Poglej me, jebemti! Jebemti, poglej me v oči! / Guardami, cazzo, guardami negli occhi. / Fucking look at me! Fucking look me in the eye.

MARE: Gabi se mi, kako deluje tvoj um!
Ti si ošabna krava!

GIOVANNA: Sei un derelitto. Non vali niente. Sei patetico e io non ti amo.

MARE: Jaz pa ne ljubim tebe!

DAMJANA: Sovražim te!

ŽELJKO: Bi se dala dol?

DAMJANA: Ničesar nisi dosegel v življenju, razen sledi strtih žensk, ki se cmerijo v tvojih stopinjah.

MOŠKI: Baj baj!

TANYA: That was ridiculous I'm so sorry.

MATEJ: Rad bi rekel samo, da mi je žal za to, kar sem rekel o tvoji pizdi, ne vem, kaj me je prijelo.

TANYA: I’m sorry for what I said about your dick. I don't know what came over me.

GIOVANNA: Scusa per aver pensato che sei un bastardo.

MARE: Rad imam tvojo domišljijo. Oprosti, da sem rekel, da si nevrotik – mislim, saj si – ampak saj smo vsi …

DAMJANA: Oprosti, da sem ljubosumna.

ŽELJKO: Oprosti, če je bilo videt, da bom ostal dlje. Oprosti, če sem te zavajal.

DAMJANA: Oprosti, če sem postala prezahtevna.

ŽELJKO: Oprosti, da nikoli ne morem dolgo ostat.

TANYA: I’m sorry I tried to make you stay and be normal.

MATEJ: Žal mi je, da ne morem ostat in bit normalen.

TANYA: I’m sorry I even mentioned the word normal because I don't even know what it means and I don't think I like the idea.

MATEJ: Žal mi je, da ne zajtrkujem.

TANYA: Do you think normal means I eat breakfast?!

ŽELJKO: Oprosti, če se ti zdim manj kot popoln. Samo moški sem.

DAMJANA: Ne tlači me v isto omaro z drugimi normalnimi marmeladami!

MARE: Oprosti, da moram skočit skozi okno na svojega konja. Takšen pač sem.

GIOVANNA: Scusa per non essee quella monaca zen che credevo di essere.

ŽELJKO: Oprosti, da ubijam.

MARE: Oprosti za vse vojne.

MATEJ: Žal mi je za vsa posilstva.

ŽELJKO: Za vsako nasilje, ki ga je moški kdaj zagrešil nad žensko.

TANYA: He’s feeling very very guilty and responsible all of a sudden as a man. You can't apologise for all men for godsake, that so grandiose and theatrical.

MATEJ: Oprosti, da sem grandiozen in teatralen.

DAMJANA: Oprosti, da lahko rojevam.

ŽELJKO: Sovražim tvojo moč, ampak glede tega je nemogoče bit politično korekten in nikoli te ne bi spravil v posteljo, če bi ti povedal resnico.

MARE: Oprosti, da hranim svoj intelekt na tvoj račun.

DAMJANA: Oprosti, če te spet prepričujem,
da bi ostal, to je refleks.

ŽELJKO: Oprosti, nisem za ljubezen, preveč ljubim igro zapeljevanja.

DAMJANA: Jaz sem za ljubezen, ti si proti, kdo bo zmagal?

MATEJ: Oprosti, moj kurac je tukaj car.

TANYA: I understand. Sorry I say I understand when really I’m just suffering.

ŽELJKO: Oprosti glede zajtrka. Oprosti, da so šla jajca v nič.

TANYA: Sorry I want babies.

MARE: Čisto sem se izprosil.

DAMJANA: Jajca so metafora.




20 DON JUANOVA NUJA ODITI. PRIZOR LOČITVE

MATEJ: Ljubim zahtevnega nasprotnika
Rad se opravičim, kdaj pa kdaj
Ljubim priokus krivde, sramu in dvoma v čorbi popolnega opustošenja

Ljubim to, da življenje ne pomeni veliko, in njo, ko se dotakne mojega srca ... samo utrip ... To je dober občutek. Nevaren.

Rad ji pokažem, da ni pravil
Da ni boga
Rad rijem po njej, najprej z besedami
Ljubim jo, ko išče besede
Rad imam besede na koncu svojega jezika,
ko jih uporabim
Ljubim to, da jih lahko polagam v njena usta kot vino

Ljubim to, da se bom mogoče, mogoče nekoč res zaljubil
In se požrl
Mogoče se bom res zaljubil in ... in hotel ostat na zajtrku.
Elastična gumica sem.

Ljubim svojega konja, ki me čaka zunaj
Ljubim svojo jamo
Ljubim svoj penis
Ljubim svojo svobodo

Rad vem, da bi lahko ostala skupaj za vedno ...

Najraje pa rečem zbogom

Vsak hip bom skočil skozi okno in videla se ne bova nikoli več. Treba je v pekel.

TANYA: Yes, go to hell.

MATEJ: Oprosti, ampak jaz ne verjamem v pekel.

TANYA: Neither do I. Have a good trip.
Wrap up warm.

MATEJ: Oprosti, ampak topla obleka za v pekel ni najboljši nasvet.

TANYA: She gives him a thermos of ice cold water.

MATEJ: Hm, to okno je malo visoko.

TANYA: Your horse is getting impatient.

MATEJ: Oprosti, ampak ta prizor traja dlje.

TANYA: Please, jump, I’m exhausted.

MATEJ: Oprosti, ampak še nekaj je.

ŽENSKE/DONNE: Pojdi, pojdi, pojdi! / Vai, vai, vai! / Go go go

MATEJ: Izgleda, da se me hočeš na hitro znebit.

ŽELJKO: On skoči.

GIOVANNA: Lei si siede.

MARE: Konj odpeketa, peketepekete v daljavo, konj peketa ...

DAMJANA: Ona se odkrito zasmeji, ker znotraj nje ostaja on. Vrnil se bo.

ŽELJKO: Tema. The End.



21 BI GA LAHKO PREPRIČALA, DA BI OSTAL?


DAMJANA: Torej, prizor je bil tak: Skozi okno je skočil noter. Zgrizla sta se. Ona je zagnala je paniko.

GIOVANNA: Perché questo panico?

DAMJANA: Zakaj panika? Ustrašila se je, da bi pobegnil stran.

TANYA: What could I have done to make him stay? Shut the window and lock it, put the key in my cunt. Sit legs apart on the steps of the doorway, fill his nose with my smell

DAMJANA: Povej, da se ne boš nikoli zaljubila vanj, da te zanima samo seks, njega sploh ne potrebuješ.

GIOVANNA: Cucinagli gli spagetti, fa uno spogliarello sul tavolo, ridi a crepapelle alle sue barzellette, ascolta con tutta te stessa. Aghhhhhh.

DAMJANA: Povej mu, da boš vedno tam, ko te bo potreboval, ampak brez vsakih obveznosti ali kakršnegakoli pritiska. NOBENEGA PRITISKA, PRAV?

GIOVANNA: MA NON NON NON NON NON MAI MENDICARE!

DAMJANA: Bodi vse, kar si lahko predstavljaš, da si želi, in si potem nasprotuj in bodi nasprotje, ker si bo želel tudi to.


22 ONA IN ON PO LOČITVI

TANYA: We need to get back to the seduction scene though.

DAMJANA: Vse to je bilo izmišljeno. Bila je prihodnost, ki se ni zgodila.

TANYA: So he fucked off? Where’s she then?

GIOVANNA: Ha pagato il conto?

DAMJANA: Seveda.

TANYA: How did she get home?

DAMJANA: Zdaj je obupana! Pogoltnila so jo čustva. Globoka penetracija v njeno dušo.

TANYA: Smelling him on her still − she brushes her hair, moisturizes, sits on the toilet, tidies the kitchen, puts a few things away, vomits. Vomits again.

DAMJANA: On je medtem že 10 kilometrov stran. Izpod konja se praši, počuti se zelo zelo pozitivno. Smeji se, ker se je odlično zabaval, in njegov lulček je ves znucan in ona je bila dobra v postelji, zelo dobra. Mogoče jo bo obiskal naslednjič, ko bo spet v mestu, lepo je dišala in pametna je bila, kar je pomagalo. Citiral ji je Shakespeara, medtem ko je odhajal.

TANYA: For ever and for ever farewell, if we do meet again, we’ll smile indeed; If not, ‘tis true indeed this parting was well made.

TANYA: It broke her heart. He had no fucking idea!

DAMJANA: Ona zapre okno, sede na posteljo …

GIOVANNA: … prende il cuscino,

TANYA: looks at the phone for messages, just in case, jumps each time it rings. She drinks a bottle of gin,

GIOVANNA: prende il cuscino e lo piglia a pugni, lo bacia e lo riassetta.

TANYA: I’m angry.

GIOVANNA: Se lo mette fra le gambe.

DAMJANA: Rez na Don Juana, ki jezdi stran. Po vroči zaprašeni cesti.

GIOVANNA: No, no, no. Habbiamo detto che sabbe stato un clima freddo, ricordi?

DAMJANA: Dobro. Zaledenela cesta. Konju drsi.


23 DOLORES, DON JUANOVA ZVESTA KOBILICA: POGLED S STALIŠČEM

DAMJANA: Sem njegov pobeg, njegova svoboda. K meni se vedno vrača. Težko je na svojem hrbtu prenašat Don Juana in ga čakat, medtem ko se kurba naokrog. Odnesem ga iz buržujskega pekla rožljanja sabelj in ihtečih žensk, hitreje in hitreje in hitreje. Moj hrbet je vroč in izloča oljnat pot. Voham spermo, še vedno na njem
Vznemirja me njegova potreba po begu, z mojih ustnic se cedi. Partnerja v boju sva, njegova uzda v mojih ustih me sili v nasmeh. On ima rad svoj oves in jaz svojega. Jem mu iz rok …

Neeeeeeehahahhahhhahhahhhahh …

MENE IMA NAJRAJE,
LJUBI ME, LJUBI, LJUBI ME!

Poznam njegove skrivnosti in jih hranim, poznam njegove demone in temne misli, njegova razpoloženja poznam. On šepeta: Dolores, zapleši, daj, za naju, odnesi me daleč stran od nje. Nikoli več je nočem videt. Patapatapapapaptapapatttapppa …

Ljubim ga, nosim skrivnosti, bremena moškega, čez vode, sneg, čez meje, čez puščave, mimo mejnikov, čez gorovja. Jaz sem erotično doživetje samo po sebi.
Ljubi me. Midva sva tim, pas de deux.

Ljubim to, kako skozi okna skače na moj hrbet, TUMP, ko njegova rit pristane na moji hrbtenici. Gremo, gremo, gremo, gremo, punca! Hočem, da iskre letijo izpod mojih podkev. Hočem mu podarit svet!

Ja, bralec: Nosila sem ga.



24 FRIENDSREUNITED.COM: ZAPELJANA KOT STARA ŽENSKA / DON JUAN KOT STARI MOŠKI


Zelo zelo stara ženska trepeta v praznem prostoru.

DAMJANA: Mnogo let pozneje se ženska sprašuje, ali je še živ. Priklopi se na internet in najde na tisoče Don Juanov. ►Končno ga najde na FriendsReunited.com.
Don Juan je bil tu. Ranil je to odprtinoznotraj in zunaj, to srce, ta raztreščeni um. Ja, vse nas je zajebal.

Nenadoma zazvoni mobilni telefon.

TANYA: Hello?

MATEJ: Halo, Juan tukaj, se me še pomniš? Prijetno noč sva preživela skupaj.

TANYA: Yes?

ŽELJKO: Tatarski biftek, dež, maskara itd. in odjezdil sem na svojem konju ...

DAMJANA: Ja?

ŽELJKO: … proti zori.

GIOVANNA: Si?

MATEJ: No ... nikoli ti nisem povedal, kako zelo hvaležen sem ti za ves gnoj in vse dragulje, ki sva jih naredila skupaj. Nikoli ti nisem povedal, da se te bojim.

ŽELJKO: Izmučen sem od seksa, v bistvu sem katastrofa. Želim si, da bi izginil.

GIOVANNA: Lei dice:

TANYA: I’m too tired to go on with this story, it’s exhausting. We fetishise our emotions.

MATEJ: Ja, iluzije pobegov …

DAMJANA: … ja, oh, oh, oh in nevarnost …

VSI/TUTTI: Ja … / Si …

TANYA: I repeat, we fetishise sensations and emotions, they’re cultural as much as anything, ideas about ideas, fantasies about fantasies.

DAMJANA: Vroč vosek nekoga drugega, nekoga drugega svila, nekoga drugega korzeti …

VSI/TUTTI: Ja … / Si … / Yes ...

DAMJANA: Ko nas poželenje poveže …

VSI/TUTTI: Ja … / Si … / Yes ...

DAMJANA: transcendira logiko …

VSI/TUTTI: Ja … / Si … / Yes ...

DAMJANA: razsvetli vsakdan …

VSI/TUTTI: Ja… / Si… / Yes ...

TANYA: With sex we make it all disappear. It’s the great illusion.

MATEJ: Tukaj je, ves ta gnoj, zdaj pa pojdi z mano, in naredila bova, da izgine.

GIOVANNA: La porta si apre. Lui entra.

MARE: Jaz sem ideja, erotična ideja, konstrukt, raj, pekel. Pravzaprav sem izpolnitev želje.

TANYA: He takes my hand, lifts me up, takes me to the window where my old mind has been,

DAMJANA: … zaluča me ven …

GIOVANNA: E sto volando.

TANYA: Flying.

GIOVANA: Volando.

DAMJANA: Letim.



Konec. The end.



English version / angleska verzija

DON JUAN. WHO?

Written by: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur, Marko Mlačnik, Tanya Myers, Matej Recer, Giovanna Rogante
with contributions from
Maruša Geymayer-Oblak and Ruth Posner

EDITED BY Anna Furse and Željko Hrs

Translation Tibor Hrs Pandur

Slovensko mladinsko gledališče
& Athletes of the Heart

Maj - Julij 2007



1 MYTHS: THE WELDER

Darkness. Sparks start to fly. We see a welder faintly in the darkness fully dressed and masked. A naked man appears behind this figure, embracing it from behind, begins to undress the welder. It’s a naked woman. She downs her tools, reluctantly yields to him.

2 THE HUMAN SPECIES: DON JUAN AND HIS PREY

MATEJ: Man.

DAMJANA: Woman.

MATEJ: Seducer

DAMJANA: Seduced

ŽELJKO: A story as old as the hills.

TANYA: For this woman, any intimacy that takes place here might result in sex.

MATEJ: For this man, sex will result but never become intimacy.

GIOVANNA: Who is this Man?

ALL: Don Juan

GIOVANNA: Don Juan Who?

ALL: The Don Juan in our minds.

TANYA: Many women have been converted by him, virgins, married women, single women, women who don’t want to get involved, women who don’t like men at all. Even nuns. Because he’s a calling, a vocation.

DAMJANA: She wants to taste the phenomenon for herself. The man so many books have been written about, poems, operas, movies,
websites.



3 DRESSING DON JUAN AND HIS PREY FOR SEDUCTION

TANYA: Ok. We need to set the seduction scene. Where does all this happen? Climate: Summer? Or Winter?

DAMJANA: Let’s imagine our Don Juan in the snow. They always put him on some Caribbean island or hot dry lands…

ALL: OK. Winter.

ŽELJKO: They can’t do this story naked. They have to start dressed and then go naked. And then dressed again.

DAMJANA: How does he get himself ready for the task this naked pagan?

TANYA: He showers.

DAMJANA: Does he sing?

MATEJ: He’s whistling something

They are whistling

DAMJANA: What about her?

TANYA: A long hot bath with lemon and olive oils.

GIOVANNA: Horse’s milk.

MATEJ: It stinks of hot milk and lemon.

ŽELJKO: She doesn't want to emerge smelling of lemon cheesecake, so she adds some rosewater.

MATEJ: And now we’re in a movie we’ve all seen: camera catching the soap bubbles on her slightly sweaty cheeks and upper lips.

TANYA: We need to remove this camera! How do we rise above cliches?! How can we do this? How can she do this? Is it possible?

ŽELJKO: He likes to watch himself. He likes to watch himself in the steamed-up mirror, likes to write words on the mirror so as to see himself through the lines.

MATEJ: And the mirror’s saying to him

MATEJ, ŽELJKO: You-are-the-best –You-are-the-best.

TANYA: Sweating

MATEJ: Very very clean.

ŽELJKO: Arsehole clean.

GIOVANNA: Balls clean.

ALL: Edible!

MATEJ:He loves to be clean. It’s like tabula rasa. He can think himself into a new conquest with a clean body. His body a blank canvas.

ŽELJKO:Yes, every time’s like the very first time.

MATEJ: Yes, a page of paper needing to be written on.

ALL: Yes.

DAMJANA: A body to write the smells of this night on to.

TANYA: Write on my body!

MEN: I am!

DAMJANA: There’s a kind of special attention he gives to his genitals, touching himself with desire, maybe plucks a hair or two.

ŽELJKO: She isn't actually that interested in his size. She has imagination.

MATEJ: They all do. She’s moved by his … well, his everything. It’s beyond the mechanical.

DAMJANA: You know something that occurs to me?

ALL: What?

DAMJANA: She won’t be worrying about the size of her vagina, odd, no?

TANYA: Does she shave her pubic hair?

GIOVANNA: Yes but not totally.

ALL: intimfrisur

MATEJ: Is she doing this for him?

TANYA: She’s doing this for herself. There’s something narcissistic in wishing to please another.

DAMJANA: In front of the mirror she observes herself from all sides, touches the parts she doesn't like. She hasn't eaten all day to keep her belly tight, now she's starving!

ŽELJKO: Turquoise scarf?

ALL: yes yes yes

MATEJ: Yes he has whole collection of them. He chooses them according to his mood. They also come in very useful for mopping up tears, semen, blood, snotty noses from crying.

ŽELJKO: He can play the silk scarf erotic thing on her skin with it if she likes.

WOMEN: Hmmmmm
Mess in her head

MEN: Why?

TANYA: Does she want to go to this place?

GIOVANNA: She's confused

DAMJANA: She’s on fire. She wants everything.

TANYA: She’s trying on the cliches and they fit

DAMJANA: She wants her own story.

TANYA: On the other hand she wants to kiss a frog and change the world.

MATEJ: He’s ready

ŽELJKO: Black and white, elegant.

MATEJ: Very elegant, total cliches that work every time.

GIOVANNA: But no tie.

MATEJ: Well…

ŽELJKO: Maybe something else to untie later.

MATEJ: He can always use the tie for a little light bondage just for fun.

DAMJANA: Yes. ok.

TANYA: She’d planned on the black dress... That falls off her shoulders when she laughs. Yes, black dress on a white soul. What about her face?

GIOVANNA: Right. Big fat mascara

ŽELJKO: Jewelry!! We forgot his jewelry!

DAMJANA: Something very simple

MATEJ: Natural materials tooth of grizzly bear, or shark or some mystic symbol,

ŽELJKO: so he can tell a story later

MATEJ: Yes something on his finger he can stroke and talk about after the first fuck always goes down a treat.

ŽELJKO: He can say:

MATEJ: well this ring is... blah blah

ŽELJKO: and she’ll be fascinated.

MATEJ: Especially as the ring he’s talking about was inside her just minutes ago

TANYA: So he chooses his gadgets as storytelling devices?

MEN: Yes.

TANYA: Talented schmuck

ŽELJKO: Because he knows there’ll be questions and he knows that all he’ll be wearing when those questions come is his ring.

WOMEN: I WANT HIM!

DAMJANA: But we haven't even set the scene for the meeting!

GIOVANNA: She’ll pick his dick out of his pants like a small worm tumbling on the edge …

DAMJANA: This is all in her head still

ALL: In hers and ours. She is us, we are she,

MATEJ: it’s a gestalt thing

ŽELJKO: Yes, our nipples are hard already.

GIOVANNA: Yes we’re all longing for the moment

ALL: ooh ahh lalala mmm

DAMJANA: When she walks in

MATEJ: her dress makes that nice shape between her legs.

ŽELJKO: Describe:

MATEJ: Like:a cat rubbing itself between her legs.

ŽELJKO: I like that image. It kind of works for me.

MATEJ: The legs crossed in front of each other making the fabric fall into the crotch, fabric falling on bones…





4 LAYING THE SEDUCTION SCENE PLOT


TANYA: We need to set the scene. Seduction. A dinner. The Man and Woman have met briefly.

DAMJANA: Animal attraction.

MATEJ: He asked her to dinner. Nice restaurant. The table talk and dinner are a cover for the subtext: they’ll fuck tonight.

ŽELJKO: He’s a great lover. She’ll fall for him.

GIOVANNA: She’ll want him to stay. Get married.

MATEJ: He won’t. He goes.

ŽELJKO: Jumps. Out of the window.

DAMJANA: She loves him for the pleasure he gave her and hates him for quitting.

TANYA: She thinks a lot about what might have been.

GIOVANNA: Houses, babies, holidays etc.

DAMJANA: He’s on to the next conquest.

TANYA: Repetition neurosis.

GIOVANNA: Repetition neurosis.

DAMJANA: Nevroza ponavljanja.

TANYA: She looks out the window a lot.

GIOVANNA:The window he jumped out of.

DAMJANA: This is cliché. The bare bones of a plot.

GIOVANNA: Lets put flesh on this bone.

TANYA: Nuance.

DAMJANA: Finesse.

GIOVANNA: Contradiction.

TANYA: Narrative choices.

DAMJANA: Let’s see what they do. How they do it. Why. What they think. Feel. Lets see why he goes. And why she wants him to stay. What might happen if he does. Why he goes. If he ever comes back. We need to be forensic.

GIOVANNA: Is there a war on?

TANYA: There’s always a war on.

GIOVANNA: I mean here.

DAMJANA: No. Elsewhere. He returned from it. A changed man. But we’ll get to that later.



5 THE DON JUAN IN OUR MINDS

MARE: I’m the Don Juan in your mind. I’m a filthy desire you have despite all your politics, all your ideals all your dreams . I’m the reminder of what we are made of before civilisation, before Christ or Allah. I stink of the sweat of my horse who’s always running.

ŽELJKO: You love me because I can’t be trapped by your pathetic desire to cream over the cracks of reality with the froth of the idea that there can ever be rational emotional relationship. I love you all. Amen.

MATEJ: I' m the Don Juan in your mind and I just fucked you. Yes, that was me! I thought you got it. I thought you wanted what I wanted. Why do you have to spoil it all?

ŽELJKO: I’m the Don Juan in your mind and I’m depressed.

WOMEN: Oh…..

ŽELJKO: I’m so sick of all the lies people tell I wish I could make you happy but nobody wants to know. They all want a cat and a casserole.

MARE: I’m not really as you imagine me in your pulp fiction clichés. I refuse to be caught, seen, trapped by the eye of consciousness of Man I insist on remaining, like Schroedinger's cat - a kind of fantastical theorem that you can puzzle over. Whilst I en-joy myself. You wrestle with yourself and I love to watch this struggle between good and evil enacted on your own body as your hands twist and turn and pull neurotically at the fabric of your skirt:

WOMEN: WILL I LET GO
AND FUCK THIS MAN?!

MEN: ITS NO GOOD YOU FOOL!

MATEJ: I’m in your mind, and I’m counting

MEN: 1,2,3,4. 1,2,3,4. 1,2,3,4.

ŽELJKO: your heart is racing

MEN: 1,2,3,4. 1,2,3,4. 1,2,3,4.

MARE: In Mozart’s opera I had 640 Italian women, 231 Germans, 100 French, 91 Turks and 1003 Spaniards. Click on Amazon.Com and you’ll find 17405 hits. Sixty million three hundred thousand hits when you enter Don Juan on Yahoo. There is 3.220.000 pages if you are looking for dating Don Juan on Yahoo, sex porn Don Juan has 1.200.000 pages and if you type sex Don Juan you’ll find 7.780.000 pages.

MATEJ: You disgust me. You disgust me with your ridiculous need to categorise to produce a taxonomy of desire, your need to be number one. I’m a democrat. All flesh is equal. Stop the heart.

MEN: 1,2,3,4. 1,2,3,4.

MATEJ: I really don’t like it when you ask questions:

DAMJANA:When will you come?

TANYA: When will you go?

GIOVANNA: Do you like me?

DAMJANA: Do you love me?

TANYA: How many lovers have you had?

GIOVANNA: Do you want sugar in your coffee in the morning?

MATEJ: Ect ect. Stop asking questions ok?

ŽELJKO: I really do have the capacity to love you and leave you

MEN: 1,2,3,4.

DAMJANA: Don Juan is in my mind and I don’t judge him actually. I like him, he’s a beautiful man but I’m trying not to fall. Dio mio, oops...

TANYA: I have to imagine each man is Don Juan somehow, loving and leaving me, jumping from windows post coitally foregoing scrambled eggs and coffee, exchanges of address, all that shit. I have to imagine each man is Don Juan unless proved innocent.

MATEJ: In my mind it’s like this: I’m really a very simple guy. I listen to my dick like all men. I’m not evil. I make nice salad. I have good taste in music. I don’t have a bank account. You look great. I like you. So? What’s the problem? We’ll fuck. You’ll fall in love with me. We’ll get married. There’ll be canapes.

DAMJANA: And champagne.

MATEJ: You’ll get pregnant. I’ll take care of the baby in the middle of the night. So that you can sleep. You’ll be more interested in the baby than me. I’ll go and fuck a childless foxy woman. You’ll never know. You’ll never want to know. I’ll be Don Juan forever. And you’ll feel as if you’d conquered me. Tamed me. And this will make you feel proud of yourself.




6 HOW CAN WE HAVE AN AUTHENTIC FEELING IN THIS CULTURE?

MATEJ: Before leaving, the great Don Juan
was masturbating

ŽELJKO: One has to forgive the tenor for clearing his throat.

MATEJ: It kind of warms him up like a ballerina with her plies.

ŽELJKO:It takes the edge of things.

DAMJANA: Don Juan is just a dream

MATEJ: No no no he’s not a DREAM. HE IS THERE, IN THE RESTAURANT!

ŽELJKO: Smoking.

MATEJ: Waiting,

ŽELJKO: a smile curled on his upper lips.

DAMJANA: How can I have an authentic feeling? I want an authentic thought, image, feeling but its impossible in this culture. I want to feel something new and new and new and …





7 RESTAURANT SCENE 1

TANYA: I need to set the scene:

GIOVANNA: Rain.

ŽELJKO: A restaurant.

GIOVANNA: Chic.

DAMJANA: Chandeliers.

MATEJ, ŽELJKO: She gets out of the taxi.

TANYA: Ahhhhhh! Shit my mascara!

DAMJANA: she panics,

TANYA: My mascara’s run in the rain.

DAMJANA: Suddenly she spies him in the chocolate dark bar nursing a whisky on the rocks, one hand rather near his crotch. Smoking.

GIOVANNA: Opium.

DAMJANA: Eyes narrow, dusty.

TANYA: Well she imagines its opium but really its just cigar.

ŽELJKO: He gets up slowly.

MATEJ: Tells her she’s looking good, very good.

DAMJANA: They swallow each others’ odour. Pretending they’re kissing the air.

ŽELJKO: They both smile.

ALL: Pheromones.

MARE: Your eyes are even more beautiful without mascara.

DAMJANA: She looks at him with suspicion.

ŽELJKO: Here he is:

TANYA: Mr Wrong!

DAMJANA: In her mind he's,

ALL: wow,

DAMJANA: well he's..

ŽELJKO: He's gorgeous!

TANYA: He wants to know as much as possible about her so he asks:

MARE: Tell me about yourself so I can talk about me. You’re so beautiful it hurts

TANYA: Do you tell every woman the same story?

MARE: Oh, no …

DAMJANA: She stares down at the table.

ŽELJKO: He says:

MARE: Of course not,

ŽELJKO: but thinks to himself

MARE: Yes, they’re all beautiful, all of them.
No, no, you are special.

TANYA: She suddenly feels a pang – like she’s fallen into some paperback romance.

MATEJ: He says:

MARE: You seem nervous. Don’t be. I’ve chosen this story just for you.

DAMJANA: She says:

TANYA: I'm not nervous, just a bit confused.

DAMJANA: Why should she trust him?

ŽELJKO: She begins to get excited by the idea of him.

GIOVANNA: I find myself entwined in this scenario.

TANYA: I'd like to hear some conversation…

MATEJ: The waiter comes, interrupts with a

ŽELJKO: grm grm, Madam will have?

TANYA: Lobster!

ŽELJKO: Ahhh!

ALL: Silence

ŽELJKO: No lobster today

MARIE: Shit!

TANYA: She says, just like that.

GIOVANNA: She bites the menu.

TANYA: She says: do you like steak tartare?

MARE: I like it raw.

MATEJ: He says

ALL: Silence.

MATEJ: Now he wants to fuck her.

DAMJANA: Suddenly she feels his feet touching hers under the table.

ŽELJKO: He behaves as if nothing were happening, gives a little smile.




8 WHAT HE IS THINKING / WHAT SHE IS THINKING AND WHAT HE IS PREPARED TO GIVE HER

WOMEN: He thinks:

MATEJ: What she wants is a good fuck

ŽELJKO: What she wants is my heart, my soul, my delicious mind. She says:

TANYA: Thats fascinating.

TANYA: He thinks:

ŽELJKO: She wants my babies, my penis and my babies,

MATEJ: She wants to be protected and understood and secure, she wants me to think about her and only her for every second of the day.

DAMJANA: What she wants is to know what she wants.

TANYA: She wants to know her own mind

ŽELJKO, MATEJ: as distinct from my mind.

GIOVANNA: She wants to ride on a very very big horse without falling off, very fast in the night.

TANYA: What she wants is unconditional

GIOVANNA: – I say unconditional

DAMJANA: - love

ŽELJKO: She wants to drown in my eyes.

MATEJ: She wants to be my home.

TANYA: She wants to survive.

MATEJ: I wish I had her moral strength.

TANYA: She wants to disappear.

DAMJANA: She wants to calm down.

ŽELJKO: She wants too much! She wants utopia! She wants poetry at breakfast!

MATEJ: She wants beefsteak tartar , the bloody bloody truth on a plate, my heart on a plate!

ŽELJKO: She wants to rip the meat to pieces, to break my balls!

MATEJ: What you can have is a fuck on the kitchen table, hugs, my sense of humour.

ŽELJKO: What you can have - no borrow – is my prick.

MATEJ: You can have my babies, my trying to understand you, my washing up.

ŽELJKO: You can have the illusion that you’re the only woman I ever lust after.

MATEJ: You can have my forgetfulness, my mess, my stubbornness, my apologies, mistakes, my appetite, multiple orgasms..

ŽELJKO: What you can’t have is to enter my cave! You can't have my soul, my mind, my revolt, my energy , my solitude, my heart .

MEN: – you can't have that!

MATEJ: You can't have the masterpieces I make, my constant desire, my ejaculation, my secrets!

MARE: You can't have my dreams, my fantasies, my gun, my car, my gadgets, my independence, my past!

MEN: You really cannot have my past!

ŽELJKO: My devils, my dreams, my freedom! This is who I am!

MEN: What you cannot have is my pain.




9 RESTAURANT SCENE 2: STEAK TARTARE IS RAW FLESH

DAMJANA: He orders:

MARE: Waiter! One steak tartare, two knives!

TANYA: The food tastes weird in their lustful mouths.

GIOVANNA: He laughs. He says:

MARE: What you eat you are.

GIOVANNA: She says.

TANYA: I’m not a piece of meat

GIOVANNA: She knew she was already lost in the timelessness of his eyes.

ŽELJKO: What is that she lost?

GIOVANNA: What colour were they?

DAMJANA: I don't remember, black,

TANYA: blue,

MATEJ: green …

ŽELJKO: You remember, brown.

TANYA: Eyes with the sea behind them.

DAMJANA: Big everything.

TANYA: She’s starting to sweat.

DAMJANA: Her hand unwillingly slips under the table cloth and searches for his knee.

MATEJ: And now, thankfully, we are back in the close-up of erotic promise.

ŽELJKO: He touches her knee.

TANYA: She thinks “This is mine, my moment.” She thinks: “Should I just stay passive?”

ŽELJKO: He fibrilates.

MATEJ: Thats a great verb!

GIOVANNA: She shudders

MATEJ: and this gives him confidence.

TANYA: What does it mean,‘fibrilate?’

ŽELJKO: Quiver.

ALL: Ah!




10 WHAT SHE IS MADE OF/ WHAT HE IS MADE OF…

MATEJ, ŽELJKO: He says:

MARE: How’s your cha cha?

They’re dancing.

DAMJANA: She’s made of honey, she’s without skeletal structure, so she pours over him. She’s made of wanting him to give her bones.

GIOVANNA: She’s made of womb and breast and heart.

ALL: Yes, her heart.

TANYA: She’s made of her childhood dreams that pull her on a lead like a dog.

MATEJ, ŽELJKO: In the same way his dick does.

DAMJANA: She’s made of a confusion she calls love.

ŽELJKO: She’s made in China,

MATEJ: India,

ŽELJKO: Taiwan.

TANYA: She’s made of her freedom, her intellect …

DAMJANA: her hatred, her anger, her pride, her corrosive bitterness, her jealousy.

ALL: Yes.

TANYA: Because she’s so made of her hormones, her juices, her headaches, period pains, birth pains.

DAMJANA: She’s made of the contradiction between wanting him to put her on a pedestal and wanting him to push her off it.

TANYA: She’s made of stability – and she hates herself for this, her hunger to collect things:

GIOVANNA: shoes and kitchens and houses.

TANYA: She’s made of wishing she were more mobile.

DAMJANA: She’s made of her inability to connect what he wants to what she wants.

GIOVANNA: She wants to be free and she needs to be loved.

ALL: Impossible!

DAMJANA: She’s made of contradictions, very human contradictions: water, blood, tears, sweat, shit, eggs, underarm hair.

TANYA: She’s made of her vomit, of bread,

MATEJ, ŽELJKO: of all the movies she has seen.

GIOVANNA: Don Juan, my love? Don Juan?


TANJA: Stay …

DAMJANA: Stay!

MARE: I am leaving, ciao!

DAMJANA: She’s made of wetness when she wants to be dry, she’s made of really wishing she was in control.

ŽELJKO: She’s made of feeling that we don't understand her.

MATEJ: Which we probably don’t. He’s made of …

ŽELJKO: … erect muscular tissue, ego, cheating, alchol, fire, tobacco, sparks jumping out of his eyes, quick wings, tight buttocks that press together when he is on alert or fucking. He’s made of steel with soft and sweet cream inside.

MATEJ: He’s made of hearty laughter,

WOMEN: hahahahahahahahahahahahaha

MATEJ: storytelling.

WOMEN: hoooooho ho ho ho ho

TANYA: He’s made of our frenzy.

WOMEN: hahahaha

TANYA: He’s made of insecurity.

DAMJANA: Don’t get soppy and maternal! He’s made of aggression, a map of the world, anger and a hatred of all religions.

ŽELJKO: He’s made of train tickets and saddles, lounges in generic hotels, one station after another. He’s made of the hotel bar at 2am when he’s on his own, lonely, horny. Calling up a prostitute.

MATEJ: But Don Juan gets it for free!? Each woman a different taste in the most delicious and endless chocolate box sticking his tongue in each flavour, loving them all, unable to choose. No guilt.

ŽELJKO: He’s made of vast deserts, literature, poems and plays.

WOMEN: He’s made of our need for Him

ŽELJKO: He cries when he is alone

WOMEN: Yeah? What about?

ŽELJKO: He cries at too much beauty.




11 RESTAURANT SCENE 3 : THEY BOTH WANT TO BE SURVIVORS

GIOVANNA: Suddenly….

DAMJANA: She takes his hand and pushes it into her panties. She wishes she knew his real name.

TANYA: He’s ... irresistable ... as a string symphony. He’s wide awake. Mysterious and sacred and you feel he’d be able to survive anything if he had to and this is very attractive because it brings out the survivor in a woman.

ALL: And vice versa.

GIOVANNA: Two survivors.

MATEJ: He says

MARE: I admire men who’ve died in battle or who’ve killed other men, women, kids
because they’ve looked death in the eye.

TANYA: my heart is broken,

DAMJANA: my soul is wounded,

GIOVANNA: I’m bleeding,

TANYA: I’m torn apart,

DAMJANA: my life is in shreds,

TANYA: love is war,

DAMJANA: sex is war.

MARE: Passion is suffering. It’s a Christian idea, com – passion. Feeling for another deeply is to be close to death.

GIOVANNA: She’s rapt.





12 WHAT DON JUAN DID IN THE WAR

MATEJ: He tells her what he did in the war:

MARE: In the war I lost my appetite. I slept in mud with thousands of other dirty soldiers, lost my hair, lost my friend, lost my mind, lost my memories.

ŽELJKO: In the war I discovered my beast, I fell in love with a comrade soldier.

MATEJ: I tried to imagine that the bayonet was my dick. They fed me porn movies before the battle. I raped a lot. I broke babies in two. I bit off my friend’s penis because if not I would have died.

MARE: I wanted to fuck a lot but if men fucked too much on the battlefield they would never kill.

MATEJ: I wanted to win.

ŽELJKO: I wrote poems. I started to like that smell, mixture of gun oil and dirtiness and sweat of men

MARE: For the very first time I experienced hunger, yes, hunger for food and for flesh.

MTEJ: Someone wrote me a post card:

TANYA: I miss you darling

MATEJ: and me thinking I can't put a face
to the name.

MARE: Sometimes I wished I had a real home I could call my own that I might miss, with ONE woman waiting for me there with my kids.

ŽELJKO: Everything was so clear in the war. People. Relationships. Life. Death. The word ‘fuck’ became basic vocabulary fuck fuck fuck, the lot of you!

MATEJ: I kind of liked the war because it was my kind of place. A place full of men all on the edge of life and death digging themselves into invisibility of the earth.

MARE: I liked to humiliate my prisoners. I liked to make them into animals. I Iearnt to think of women and men as things. It’s the essence of humour, to become just a stupid machine

MATEJ: Yes. A stupid machine.

MARE: Maybe I fuck a lot because I need to forget.

ŽELJKO: When I returned from the war I felt cleaner, I felt like a good man. I felt closer to other men.

MATEJ: Some women fought with me (the bitches)! I didn't listen to voices like this pacifist shit. I did my duty like any honest man would. I did what I was told to.

MARE: I'm just an ordinary guy, you know, just an ordinary hero who jumps through windows onto my horse and runs away.

TANYA: Don Juan my love? Don Juan? Aren’t you tired of all this? Wouldn't you like to curl up on a sofa like a cat and stay? Stay.... I’ll take care of you. I’ll let you display your weapons on the wall, I’ll let you tell stories about your war at our dinner parties. I’ll let you imagine I’m the soldier friend you loved. I’m the enemy you killed my friend. I’ll let you have your breakdown,discreetly. I’ll lie next to you and never ask you anything. I’ll let you play golf.

MEN: Golf?

TANYA, DAMJANA: Golf is green and slow and bourgeois and you get to hit a very small thing around the place from hole to hole.




13 IS DON JUAN OUR ALTER EGO?


TANYA: I need to get back to the scene..
more detail… Colour?

DAMJANA:Magenta, a boudoir colour

TANYA: I like that word ‘boudoir’: a place to sulk and brood in …

DAMJANA: She’s delighted at their conversation. She finds words exciting
because she thinks in pictures.

TANYA: She wants to understand Men.
get inside their heads

DAMJANA: By now she is very very involved, head over fucking heels. And we need to understand the reasons for such behavior. Don Juan is always jumping out of windows and into windows on upper floors of houses, defying gravity.

TANYA: He has to come in like an angel, through the window, from the sky, unannounced.

TANYA, DAMJANA: A big fucking surprise!

DAMJANA: And we let him in to our bedrooms because he’s our alter ego?




14 A DRAG KING DON JUAN

Giovanna appears, chorus dress her into man.

GIOVANNA: I want to be Don Juan, I want to fly into bedroom windows, into silk sheets, into surprised bodies! I want to be a really good lover, the best

DAMJANA: I do too!

GIOVANNA: I don't want to feel I have to be bad to be Don Juan. I don't want to kill anybody.

TANYA: no no no

GIOVANNA: I don't want to control any body

DAMJANA: I do.

GIOVANNA: I want this person to love me though.

MATEJ: That is control!





15 RESTAURANT SCENE 4 : DON JUAN HAS NO BED OF HIS OWN

TANYA: The scene... close ups?

DAMJANA: Yes, it has to be very close to catch the truth behind those

ŽELJKO: brown,

TANYA: blue,

MATEJ: green,

DAMJANA: black eyes.

ŽELJKO: Look into his eyes!

MARE: It's a cold night,

ŽELJKO: he says, sweating,

MARE: shall we skip dessert, brandy etc. etc.? and just go to bed??”

TANYA: BED?! Yes, I'd like to come back to your place.

DAMJANA: she says

ŽELJKO: He says:

MARE: I’m of no fixed abode. My home is in every body I seduce.

TANYA: So he invades other peoples spaces, in like a thief!

ŽELJKO: But he’s also invited to enter

MATEJ: That’s the point. He’s invading them with permission!

ŽELJKO: Yes.

MATEJ: Encouraging the seduced to want to be seduced is the technique no?

ŽELJKO: So he’s not a thief?

DAMJANA He's a thief

ŽELJKO: Why?

DAMJANA: Stealing choices.

ŽELJKO: because he’s not promising eternal life together?

DAMJANA: By making it impossible.

TANYA: No, because he isn't listening.

WOMEN: The bastard!

MATEJ: She says

WOMEN: and loves him








16 WHAT HE WANTS OF HER/ WHAT SHE WANTS OF HIM …

ŽELJKO: You enjoy to be enjoyed but then you bloody well go and get emotional. I want you NEVER to fall in love with me ok? I want you to be emotionally strong! You will not, I repeat, NOT love me!

MATEJ: I want you to dress up in suspender belts, silk stockings, red lipstick, split crotch panties, the lot! I’ll tie you up and tatoo my name in your skin with my teeth. All that rubbish really works, gives me a hard on

MARE: I prefer abstraction, black canvasses, doorways, pure thought. Deep thought is very sexy, Rothko is sexy for me! Pure thought distinguishes us even from dolphins!
We don’t need figurative images to move us!
We move from inside.

DAMJANA: Excite my intellect! Clean my surfaces! Empty the bins!

GIOVANNA: Be spontaneous and wicked and very much in demand but choose me!

DAMJANA: Be really really over the moon
when I tell you I'm pregnant, yes, want my fucking babies!!!!

TANYA: I want you to love my being in charge but remain powerful yourself! I want you to lick the lines on my face! I want you to understand the stories behind those lines and tell me my mind blows you away!

DAMJANA: You WILL enjoy my success, my power. You will say:

MEN: You are the most brilliant and beautiful woman and it is a privilege to be near you.

TANYA: Mend all the broken things in my house. I want you to do all this in one night. Make it all come right. Make it all come right.

DAMJANA: open the window, but don’t jump,

GIOVANNA: let the moon in,

TANYA: rub my butt, be gentle,

DAMJANA: go naked on the balcony and howl and come back in and jump on me, set your horse free, tell me you’ll end all wars,

TANYA: tell me you'll change the world for me. Tell me you understand our differences!

MATEJ: The difference between us is that whenever we come to conflict you think we can work on it, you think we can improve, the difference is you think you can change men,
the difference is you really really think we can change!

DAMJANA: Ok, I want you to not let me get emotional because I tend to get pleasure and feelings confused.

TANYA: I want you to leave me my space and totally understand! I want you to disappear without a trace, WITHOUT A TRACE YOU HEAR?

GIOVANNA: GO on your horse! and get the hell out of here!

DAMJANA: I want to start the day tomorrow freshly fucked, without a shadow of nostalgia.

TANYA: Teach me this: make me break the cord of desire, free me! Let me fly away ...

MARE: I love a demanding opponent.

ŽELJKO: Strategy, strategy.

MATEJ: I love to know I can get away with everything I do. Telling her I'm busy, but not really being that busy. I love love love when she gets obsessed with why I am too busy.

ŽELJKO: Breakfast would have been nice but I eat eggs on horseback, I drink coffee on the run.

MEN: Don’t wait for me!

MARE: He sniffs his finger: You taste good. I’ll text you, I never forget a face.

TANYA: Whatever he says is wrong for her.

DAMJANA: Yes, because what he says is not about her.

TANYA: I want and I don't want! I want him here, I want him gone.

WOMEN: I HATE THIS FEELING”!

Women tear their hair.

MARE: Fuck stop this shit! Please stop crying! Stop crying!

MATEJ: I thought we were eye to eye.

ŽELJKO: Look it was GREAT you were GREAT but there's so much to taste out there. I’m off!

They jump to pillows. Women slowly move to sides of stage. Men come to justify themselves to audience.




17 DON JUAN’S DISCOURSE ON MARRIAGE

ŽELJKO: Look, marriage is a farce,

MARE: something I want to break up.

MATEJ: Yes yes yes.Marriage is for bank accounts, lawyers, heritage,

ŽELJKO: transgression.

MATEJ: I like married women, though, they’re gorgeous. Married women like to fuck me and leave quickly (except sometimes when they get carried away by passion)

ŽELJKO: I love a good marriage! Sometimes I fuck the husband, too.

MARE: In the end it is all about nerve endings.




18 THE RAW DEAL: DON JUAN IS BOUND FOR HELL


MATEJ: Look, I’m going to hell. Did you hear what I said, I repeat; I’m going to hell. So come with me if you like but don’t then ask for heaven.

ŽELJKO: She says:

WOMEN: The bastard!

TANYA: And imagines how it might have been if he had stayed and they’d got to know each other very well …



19 IF DON JUAN HAD STAYED ... (ONE VERSION)

A very boisterous violent pillow fight.

DAMJANA: Go fuck yourself!

ŽELJKO: It would be more fun than I‘ve had with you!

DAMJANA: I gave you everything everything everything and you chucked it away like a piece of shit! You know nothing of what women want! You’re a cliché! I don't like uncircumcised men!

ŽELJKO: I don't like uncircumcised women. Your cunt smells of fish!

DAMJANA: That’s what all men say when they don't know how their sperm smells

MARE: Ah! Somebody calling me on the mobile. Please shut up I have to talk. Who are you anyway?”

GIOVANNA: No wonder you're lonely! You’re infantile, puerile,grow up! I can't bear the thought of you touching me! I like my space when you're gone

MARE: Remind me never to fuck neurotics!

TANYA: You’ll never make it! You’ll never make it!

MATEJ: You’re a domineering bitch with far too much testosterone for your own good!

TANYA: Everywhere you go you leave a trail of mess behind like some dysfunctional garbage truck!

MATEJ: Women don't know how to fight give me a man to fight with!

TANYA: Fight me! Fight me!

MEN: You know what? You bore me!

WOMEN: Fucking look at me! Fucking look me in the eye.

MARE: I detest the way your mind works!
You’re an arrogant cow!

GIOVANNA: You’re derelict. You’re worthless and pathetic and I don’t love you!

MARE: I don’t love you!

DAMJANA: I hate you!

ŽELJKO: Fancy a fuck?

DAMJANA: You have achieved NOTHING in life except a trail of women mewling in your wake.

MEN: Bye bye!

TANYA: That was ridiculous I'm so sorry.

MATEJ: I want to say sorry for what I said about your cunt, I don't know what came over me.

TANYA: I’m sorry for what I said about your dick. I don't know what came over me.

GIOVANNA: I’m sorry for assuming you were such a bastard.

MARE: I like your imagination. I’m sorry for saying you’re neurotic - I mean you are - but we all are …

DAMJANA: I’m sorry I’m jealous.

ŽELJKO: I’m sorry if I seemed to be saying I might stay longer, if I misled you.

DAMJANA: I’m sorry if I became demanding.

ŽELJKO: I’m sorry I I can’t ever stay long.

TANYA: I’m sorry I tried to make you stay and be normal.

MATEJ: I’m sorry I can't stay and be normal.

TANYA: I’m sorry I even mentioned the word normal because I don't even know what it means and I don't think I like the idea.

I’m sorry I don't do breakfast

TANYA: Do you think normal means I eat breakfast?!

ŽELJKO: I’m sorry that you’ve found me less than perfect. I’m just a man.

DAMJANA: Don't put me in that cupboard
with the other normal jams!

MARE: I’m sorry I have to jump out of the window in the night and onto my horse.
This is my make-up.

GIOVANNA: I’m sorry I’m not the zen goddess you thought I was.

ŽELJKO: I’m sorry I kill.

MARE: Sorry for all the wars.

MATEJ: Sorry for all the rapes.

ŽELJKO: Sorry for every abuse a man has done to a woman.

TANYA: He’s feeling very very guilty and responsible all of a sudden as a man.
You can't apologise for all men for godsake, that so grandiose and theatrical.

MATEJ: Sorry for being grandiose and theatrical.

DAMJANA: Sorry for my power to give birth.

ŽELJKO: I hate your power, but it’s politically impossible to say this and I’d never get you into bed if I told you the truth.

MARE: Sorry for feeding my intellect at your expense.

DAMJANA: Sorry I’m now trying to get you to stay, it’s a reflex.

ŽELJKO: Sorry I don't do love. I love the seduction game so much.

DAMJANA: I do love, you don't do love, who wins here?

MATEJ: Sorry my dick’s in charge here

TANYA: I understand. Sorry I say I understand when really I’m just suffering.

ŽELJKO: Sorry about breakfast. Sorry I let the eggs go to waste.

TANYA: Sorry I want babies.

MARE: I'm sorried out.

DAMJANA: Eggs are a metaphor.



20 DON JUAN’S COMPULSION TO QUIT. A SEPARATION SCENE

MATEJ: I love a demanding opponent. I love saying sorry from time to time. The spice of guilt, shame, doubt, in the soup of total abandon. What I love is life meaning nothing very much and she touching my heart..... just a beat..... That feels good. Dangerous. I love to show her there are no rules, there is no god. I love digging in her with words first. I love her searching for words. I love that the words are on the tip of my tongue. And that I use these words. What I love is that I can put the words into her mouth like wine
What I love is that I might just might one day fall in love and eat my heart out. I might just might fall in love and... and want to stay for breakfast. I am an elastic band. I love my horse waiting for me outside. I love my cave. I love my penis. I love my freedom. What I love is knowing that we could be together forever … What I love is saying goodbye. Any minute now I’ll jump out of your window and never see you again, gotta go to hell.

TANYA: Yes, go to hell.

MATEJ: Sorry but I don't believe in hell

TANYA: Neither do I. Have a good trip. Wrap up warm.

MATEJ: Sorry but wrapping up warm on a journey to hell is bad mothering.

TANYA: She gives him a thermos of ice cold water.

MATEJ: Erm..it’s a bit high this window

TANYA: Your horse is getting impatient.

MATEJ: Sorry but the scene’s taking longer.

TANYA: Please, jump, I’m exhausted.

MATEJ: Sorry but there's one last thing.

WOMEN: Go go go!

MATEJ: You seem in such a hurry to get rid of me

ŽELJKO: He jumps.

GIOVANNA: She sits.

MARE: The horse canters off, paddadapadadda into the distance the horse is pounding

DAMJANA: She really laughs because inside her he remains. He'll be back!

ŽELJKO: Darkness. The End.




21 COULD SHE HAVE MADE HIM STAY?


DAMJANA: So, the scene was like this:He jumped in the window. They fleshed it out. She panicked.

GIOVANNA: What was she panicking for?

DAMJANA: She panicked at the idea of him jumping away.

TANYA: What could I have done to make him stay? Shut the window and lock it, put the key in my cunt. Sit legs apart on the steps of the doorway, fill his nose with my smell

DAMJANA: Tell him you’ll never never never fall in love with him, its just the sex you like, you don't need him.

GIOVANNA: Cook him spaghetti, do a striptease on the table, laugh very loudly at his jokes, listen with your whole life. Aghhhhhh

DAMJANA: Tell him you’ll always be there when he needs but without any strings or pressure. NO PRESSURE OK?

GIOVANNA: DON'T DON'T DON'T BEG

DAMJANA: Be everything that you can ingeniously think he'll want and then contradict yourself and be the opposite, cos he'll want that as well.




22 SHE AND HE QUIT

TANYA: We need to get back to the seduction scene though.

DAMJANA: This has been imagined. It’s a future that never happened.

TANYA: So he fucked off? Where’s she then?

GIOVANNA: Did she pay the bill!?

DAMJANA: Of course.

TANYA: How did she get home?

DAMJANA: Desperate now! She got devoured with feelings, passion,

TANYA: Smelling him on her still - she brushes her hair, moisturizes, sits on the toilet, tidies the kitchen, puts a few things away, vomits. Vomits again.

DAMJANA: He’s meanwhile ten miles away already, his horse steaming, feeling very very positive. He’s laughing because he had a wonderful time and his willy’s all spent and she was good in bed, very good. He might check her up next time he’s in town. She smelt nice and was intelligent, which helped. He quoted Shakespeare as he left:


TANYA: For ever and for ever farewell, if we do meet again, we’ll smile indeed; If not, ‘tis true indeed this parting was well made.
It broke her heart. He had no fucking idea!

DAMJANA: She shuts the window, sits on her bed,

GIOVANNA: picks up her pillow,

TANYA: looks at the phone for messages, just in case, jumps each time it rings. She drinks a bottle of gin,

GIOVANNA: takes the pillow and beats it, kisses it and straightens it out

TANYA: I’m angry.

GIOVANNA: puts the pillow between her legs

DAMJANA: Cut to Don Juan riding away.
On the hot dusty road.

GIOVANNA: No no no no we said it would be cold climate remember?

DAMJANA: Ok. Icy road. horse is slipping around.




23 DOLORES, DON JUAN’S FAITHFUL STEED: A PERSPECTIVE

TANYA: I’m his escape,his freedom. He always returns to me. It’s hard carrying Don Juan on your back and waiting for him whilst he fucks around. I take him away from the bourgeois hell of rattling sabres and weeping women, faster and faster and faster. My back is hot and exudes oily sweat. I can smell the sperm still on him. I’m excited by his need to get away, my lips are drooling. We’re partners in combat, his bridle and bit in my mouth pulling at my smile. He likes to get his oats I like to get mine. I eat out of his hand.

neeeeeeehahahhahhhahhahhhahh

HE LOVES ME BEST
HE LOVES LOVES LOVES ME

I know his secrets, and keep them, I know his demons and dark thoughts, I know his moods. He whispers: now Dolores dance for us, take me far away from her. I never ever want to see her again.

atapatapapapaptapapatttapppa

I love him, I carry secrets, burdens, a man, through water, snow, across borders, through deserts, past check points, over mountains. I’m an erotic experience in itself

He loves me. We’re a team, a pas de deux.

I love his jumping out of windows onto my back, THUMP as his butt hits my spine. Go go go go go go go girl! I want sparks to fly from my hooves. I want to give Don Juan the world

Reader: I carried him




24 FRIENDS REUNITED.COM: THE SEDUCTEE AS AN OLD WOMAN / DON JUAN AS AN OLD MAN

A slow strange apparition. A Very very very ancient woman trembling in the empty space

DAMJANA: Some many years later a woman wonders if he’s still alive. She goes on internet. She finds thousands of Don Juans. She tracks him down on “FriendsReunited.com”.
Don Juan was here. Bruised this orifice inside and out, this heart, this shattered mind. Yes, he fucked us all up.

Suddenly the mobile phone rings.

TANYA: Hello?

MATEJ: Hello, this is Juan here, remember me? We had a lovely night together.

TANYA: Yes?

ŽELJKO: Steak tartare, rain, mascara etc. and I rode off on my horse …

DAMJANA: Yes?

ŽELJKO: … into the dawn.

GIOVANNA: Yes?

MATEJ: Well ... I never told you how much I am deeply grateful for all the muck and gems
we made together. I never told you that I’m frightened of you.

ŽELJKO: I’m TIRED of sex, in fact I’m a catastrophe. ’d really like to disappear.”


TANYA: He takes my hand,

DAMJANA: lifts me up,

TANYA: takes me to the window where my old mind has been,

DAMJANA: he throws me out

GIOVANNA: and I'm flying.

TANYA: Flying.

GIOVANA: Flying.

DAMJANA: Flying.




The end






Gledališki list



Kazalo
Zasedba
Don Juan. Kdo? – Delovni manifest
Anna Furse: Legenda in besedila o Don Juanu
Stephen Lowe: Zbliževanje z Don Juanom
Anna Furse: Od kiberprostora do gledališkega prostora
Željko Hrs: Virtualna vadnica
Tibor Hrs Pandur: Dotiki na steklu
Igralci o Don Juanu …
Kratke biografije ustvarjalcev
SMG in Athletes of the Heart

Podoba na naslovnici: John Kirby, Brez naslova 2005–6, olje na platnu, 200 x 150 cm (z dovoljenjem Galerije Flowers, London)

DON JUAN. KDO?

koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča
in skupine Athletes of the Heart

režija: Anna Furse
dramaturgija: Željko Hrs

igrajo:
Damjana Černe
Željko Hrs
Marko Mlačnik
Tanya Myers
Matej Recer
Giovanna Rogante
Marie-Gabrielle Rotie

besedilo: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur, Marko Mlačnik, Tanya Myers,
Matej Recer, Giovanna Rogante
s prispevki
Maruše Geymayer-Oblak in Ruth Posner
besedilo uredila: Anna Furse in Željko Hrs
prevod v slovenščino: Tibor Hrs Pandur
prevod v italijanščino: Giovanna Rogante
scenografija: Anna Furse
izvedba scenografije: Sandi Mikluž
kostumografija: Mateja Benedetti
glasba in oblikovanje zvoka: Nick Parkin
oblikovanje luči: Mischa Twitchin
video: Janez Janša
lektorica (slovenščina): Mateja Dermelj

izvršni producent (za Athletes of the Heart): Mik Flood
producentka (za Athletes of the Heart): Emma Haughton, Arts Agenda
producentka (za SMG): Tina Malič
vodja predstave: Mitja Trampuš

Luč: Matjaž Brišar
Ton: Marijan Sajovic
Video tehnik: Dušan Ojdanič
Garderoberke: Nataša Recer, Andreja Kovač, Maja Švagelj, Slavica Janošević
Izdelava kostumov: Jože Koprivec, Marija Boruta
Maskerka in frizerka: Barbara Pavlin
Rekviziter: Dare Kragelj
Izdelava scenografije: delavnice SMG

Glasba na posnetkih: Matej Recer – harmonika, Marjeta Skoberne – violončelo
Avtor skladbe Mon dieu: Charles Dumont
Uporabili smo odlomke iz filmov Zasebno življenje Don Juana (1934, režija Alexander Korda) in Bela griva (1952, režija Albert Lamorisse)

Zahvaljujemo se Matjažu Bergerju, Barbri Egervary, Petru Hultonu, Johnu Kirbyju in galeriji Flowers, Dušanu Ojdaniču, Nataši Recer in Marjeti Skoberne



Prizori: Mit: Venera in Vulkan – Padec – Zasnova zapeljevanja – Don Juan v naših glavah – Zapeljevanje 1 – Kaj misli Ona, kaj misli On in kaj ji je pripravljen dati – Zapeljevanje 2 – Iz česa sta narejena – Zapeljevanje 3 – Kaj je Don Juan počel v vojni – Zapeljevanje 4 – Drag king – Zapeljevanje 5 – Kaj hoče on/Kaj hoče ona – Surova kupčija – Če bi ostal … – Ločitev – Dolores, Don Juanova zvesta kobilica, pogled s stališčem – Friends_re-united.com.


Don Juan. Kdo?
Delovni manifest
napisala Anna Furse
maj 2007

• Gledališče je poezija.
• Fizično gledališče je stanje duha.
• Izraza »ples« in »gledališče« se pomensko ne razlikujeta, če je nastopajoči utelešen, ekspresiven in scenografski.
• Zato bomo svoje delo poimenovali »gledališče«. Čeprav se bo mogoče komu zdelo bolj kot ples ali plesno gledališče, nam ne bo mar za definicije.
• Igralec je ustvarjalec.
• Jezik prihaja iz drobovja.
• Liki se oblikujejo na odru pred občinstvom.
• Jasno moramo pokazati razlike med nami.
• Jasno moramo pokazati podobnosti med nami.
• Zbor je odlična strategija ansambelske etike.
• Zbor posameznikov, ki se borijo za konsenz, je model demokracije.
• Vedno predstavljamo in kažemo, da se s pretvarjanjem samo igramo.
• Nobene gledališke iluzije, ki ni pripravljena razkriti svojih mehanizmov.
• Nobenega dekorja, samo scenografija.
• Iz funkcionalnega in bistvenega se kuje poezija gledališča.
• Upiraj se dobesednemu. Poglej raje, kako naša zavest dejansko deluje.
• Bodi pripravljen na znoj, skoke, tek, padce, jok in goloto.
• Ljubi ironijo.
• Strategija: zapelji gledalce, tako da bodo ves čas vedeli, da ti veš in da oni vedo, kaj se dogaja.
• Naj telo razkrije podtekst.
• Naj se domišljija razdivja.
• Odkrij strast.
• Uživaj v šali.
• Igraj igro.
• Nauči se čačača.







Anna Furse:
Legenda in besedila o Don Juanu

Don Juan je izmišljeni legendarni libertinec, o katerem so v zadnjih petih stoletjih vedno znova pripovedovali (in še pripovedujejo) dramatiki, pesniki, romanopisci, operni skladatelji in filmski umetniki. Njegovo ime v prenesenem pomenu uporabljamo kot sinonim za »ženskarja« in o podobi Don Juana kot možatega zapeljivca priča na tisoče spletnih strani. Kot eksistencialni antijunak predstavlja Moškega, nad katerim konvencionalne moralne in verske oblasti nimajo moči. Od tod izvira tudi njegova nezadržna potreba po tem, da bi ubežal zakonu in reprodukciji. S psihoanalitičnega vidika je puer aeternus (večni mladenič), ki ne pusti, da bi intimnost dozorela v razmerje, in se kompulzivno vrača k igri zapeljevanja (kompulzivno ponavljanje), v kateri lahko vedno znova povleče svoje otvoritvene poteze in ki jo lahko vedno nadzoruje. Verjetno je danes najmočneje navzoč v sodobni popularni kulturi kot James Bond – hi-tech inačica bahavega junaka: seksi, pustolovskega, nepremagljivega – in vedno v gibanju.

V legendi Don Juan zapelje (ali posili) mlado plemkinjo in ubije njenega očeta. Pozneje obišče očetov grob, da bi večerjal z njegovim spomenikom. Očetov kip/duh na to pristane, nato pa se prikaže kot glasnik Don Juanove smrti: Donu Juanu ponudi roko v pozdrav in ga nato odvleče v pekel. Tam se Don Juan sreča s hudičem, ki mu razloži, da v peklu vsakomur dodelijo posebno vlogo, in mu ponudi obleko dvornega norca, češ da bi mu odlično pristajala. Užaljeni Don Juan ugovarja, da se nihče ne more meriti z njim, saj je vendar zapeljal tisoč žensk. Hudiču ta trditev vzbudi zanimanje, zato mu dá možnost: če bo prav poimenoval le eno od teh, ki jih je osvojil, mu ne bo treba obleči norčevske obleke. Pred Don Juanom se zvrsti sprevod žensk, vendar niti za eno ne ve, kako ji je ime. Nazadnje se pred njim ustavi ženska s solznimi očmi. Pretresen nad njeno resnično ljubeznijo se ji zazre v oči, nato pa se obrne k hudiču in vzame obleko.

Legenda je v stoletjih navdihnila številne inačice, preštevilne, da bi lahko vse omenili. A zgolj za ilustracijo: večina strokovnjakov se strinja, da je prva zapisana zgodba o Don Juanu igra Seviljski burkež in kamniti gost (prva izdaja med 1615 in 1625). Molièrova igra Don Juan ali Kamnita gostija je bila napisana leta 1665, 1763 pa je Goldoni napisal komedijo Don Giovanni Tenorio, ossia il dissoluto (Don Giovanni Tenorio ali Razuzdanec). Druga znamenita verzija iz 18. stoletja je seveda libreto Lorenza da Ponteja za Mozartovo opero Don Giovanni (1787). Byronovo epsko različico Don Juana iz 19. stoletja (1821) imajo za mojstrovino, čeprav je ostala nedokončana. Med drugimi omembe vrednimi verzijami iz tega stoletja sta še Puškinova igra Kamniti gost (1830) in Don Juan de Maraña (1831) Alexandra Dumasa. Leta 1843 je Kierkegaard uporabil Mozartovo opero Don Giovanni v svojem delu Ali – ali, v katerem je etiki, ki naj bi bila dolgočasna in pusta, dialektično zoperstavil neodgovorno blaženost estetike, leta 1861 pa se je tematike lotil še en pesnik: Baudelaire v svojem Don Juan aux enfers (Don Juan v peklu). Na samem začetku 20. stoletja je George Bernard Shaw v 3. dejanje igre Človek in nadčlovek (1903) vključil tehtno besedilo Don Juan v peklu. Iz istega časa sta tudi romana Guillauma Apollinairja Podvigi mladega Don Juana (1907) in Gastona Lerouxa Fantom iz opere (1910), katerega del je tudi opera Zmagoviti Don Juan. Obdobje druge svetovne vojne lik redefinira v odnosu do vojne (Don Juan prihaja z vojske, 1936) in bivanjsko (Albert Camus v eseju Mit o Sizifu (1942) predstavi Don Juana kot arhetipskega človeka absurda). Zanimivo je, da sta se v tem obdobju teme lotili tudi dve ženski, čeprav je to manj znano: to sta Sylvia Townsend Warner v romanu After the Death of Don Juan (Po Don Juanovi smrti, 1938) in Suzanne Lilar v igri Le Burlador (Burkež, 1946). Drami Don Juan Ingmarja Bergmana iz leta 1955 je čez pet let sledil film Hudičevo oko. Druge filmske verzije, ki jih je vredno omeniti, so: nemi film Don Juan iz leta 1926 z Johnom Barrymorom v glavni vlogi, Dogodivščine Don Juana (1949) z Errolom Flynnom kot naslovnim junakom ter Zasebno življenje Don Juana (1934), zadnji film Douglasa Fairbanksa starejšega, ki smo ga citirali tudi v naši predstavi. Tu sta še animirani Don Juan Jana Švankmajerja (1969), in preobrnjena spolna perspektiva v Če bi bil Don Juan ženska (1973) Rogerja Vadima, v katerem je glavno vlogo odigrala Brigitte Bardot. Med sodobnejšimi filmskimi poskusi so Don Juan de Marco (1995) z Marlonom Brandom in Johnnyjem Deppom v naslovni vlogi ter Strti cvetovi Jima Jarmuscha (2005), v katerem postarani, zdelani protagonist Don Johnson poseda na kavču in si ogleduje Fairbanksov film. Nazadnje bi na tem neizčrpnem spisku lahko navedli tudi roman Petra Handkeja iz leta 2004 Don Juan (pripoveduje sam), pesem in album Joni Mitchell Don Juan's Reckless Daughter (1977), najnovejši pa je roman Douglasa Carltona Abramsa iz leta 2007 The Lost Diary of Don Juan (Don Juanov izgubljeni dnevnik). Vse to dokazuje, da je Don Juan kot arhetip, pa naj si bo to arhetip mačističnega falota/zapeljivca/brezobzirnega ljubimca/nemoralneža/svobodomisleca/eksistencialnega junaka/zakonolomca/spolnega odvisnika, ali zgolj kot snov za našo domišljijo preživel ...

Charente, avgust 2007

Stephen Lowe
Zbliževanje z Don Juanom

V japonskem budizmu obstaja izraz – itai došin – ki pomeni osrednje prizadevanje k oblikovanju resnično demokratične družbe. Približno bi ga lahko prevedli kot – številna telesa, en duh. Številna telesa slavijo neponovljivo individualnost nas vseh, enost duha pa prinaša misel, da bi, ob spoštovanju enkratnosti drug drugega, lahko našli osrednje vrednote, ki slavijo življenje in ki jih lahko upoštevamo vsi. Gre za neposreden izziv dualizmu, ki še vedno obvladuje velik del zahodne filozofije – izziv razkolu med »eksistenco« in »esenco«, posameznikom in družbo, Dobrim in Zlom, Nami in Njimi.

Sanje, da bi se vse to »zlilo v eno«, so to, čemur v gledališču rečemo ANSAMBEL. Ko se zgodi ansambel, se nam razkrije model življenja in vse dvojnosti odpadejo. In nekako se dotakne našega srca.

Seveda se je do tega težko dokopati in zgodi se le redko. Toda izziv je tu. Kako brez žrtev in kompromisov doseči ENOST DUHA? Ker sem dramatik, bi verjetno pričakovali, da bom rekel, da je tisto srce, tisti magnet, osrednji navdih, ki bo, upajmo, skupino povezal, ustvaritev besedila na samem začetku. In seveda tudi bom! Toda podati se na epsko popotovanje kolektivne stvaritve je za delo enak izziv. Don Juan. Kdo? se je začel z željo, ki je bila obenem kar največji izziv: prek kulturnih in jezikovnih ločnic zgraditi mostove med umetniki in se posvetiti enemu naših najprovokativnejših skupnih mitov – mitu priapskega moškega: utelešenju sile, ki prežema vse naše zgodovine. Biti dovolj pogumen in ne doreči, kakšen je končni smisel vsega skupaj, vstopiti na novo polje. Dobesedno. Skupina se je pognala v mirijade možnosti, ki jih ponuja kiberprostor, raziskovala je nevarno svobodo medija, v katerem se lahko igralci skrivajo, tvegajo, se na novo ustvarijo in vedno znova spet spremenijo – sodobne ustreznice Don Juanovega plesa v maskah. Že se kažejo prva znamenja besedila velike integritete in duhovitosti, nato pa se na naslednji stopnji, ob pogumnem srečanju iz oči v oči, besede zlijejo z na novo odkrito telesnostjo izraza in postopno začenjajo kliti fragmenti potencialnega pomena ali raje vzgibi v smeri globljih snovanj. Proces, ki je vseskozi negotov, saj začetna gotovost ne bi pomenila pravega potovanja, ponujala bi le možnosti zakoličenih tradicionalnih ciljev.

Don Juan je pomembno potovanje za vse nas, na čelu z nami, gledalci. Kar je zastavljeno v tem delu, je treba deliti, to je zaobseženo v samem njegovem bistvu. V srcu te želje pa tiči prepričanje, da se znamo sporazumevati drug z drugim, obstaja celo upanje, da lahko – pa četudi le za kratek čas – vsi, ustvarjalci in priče, postanemo eno. In mogoče nas bo stara sablja Don Juan vse skupaj vzel na svojega legendarnega konja in z nami oddirjal v neznana hribovja in nepredstavljiva mesta.

Nottingham, julij 2007

Anna Furse
Od kiberprostora do gledališkega prostora

Kot toliko stvari, ki se jih lotimo, se je tudi ta projekt začel z nečim čisto majhnim: besedo in slutnjo. Leto 1997: v pogovoru z Željkom Hrsom o moških, vojni in politiki spolov sem se naučila besede »inat«, ki bi jo med drugim lahko prevedli kot kljubovalen in trmast moški ponos, olje na ogenj vojnega hujskaštva. Dialog z Željkom se je nadaljeval v kiberprostoru, ki se je ravno začenjal vkoreninjati v našem vsakdanjem življenju. Nenadoma sem se zavedela učinka, ki bi ga ta virtualni prostor lahko imel na naše zavedanje o tem, kaj drug drugemu predstavljamo kot navzočnosti, in kako bi se, ko se skupaj z novo tehnologijo razvijamo tudi mi, lahko spremenile ideje o spolih. Porodila se je zamisel za ta projekt.

Naslednji korak je bilo oblikovanje zasebnega kiberstudia, ki naj bi posnemal vse lastnosti idealne gledališke baze: studio, prostor za razmislek, arhiv za raziskovanje. Zasedla sem geografsko razpršene ustvarjalce in jih nato povabila k rednemu srečevanju v njem; prek široke palete literature o Don Juanu smo raziskovali tematiko moških in moškosti ter to, kako je Don Juan preživel kot sodoben arhetip. Vsak teden sem zastavila določeno temo in strukturo, v kateri naj bi pisali, nato pa se udobno namestila na stolu in večinoma uživala v razblinjanju svojih režijskih napotkov – le kdaj pa kdaj sem posegla vmes, da sem delo spet osrediščila.

Ta kolektivni, anonimni proces pisanja je nedvomno ponujal določen užitek (Helene Cixous ga je poimenovala jouissance – neprevedljiva beseda, ki združuje radost in orgazem). Ko so se pred našimi očmi kotrljale besede, smo se naučili skrivati se za zaslonom, gnezditi, flirtati, izzivati, se prerekati, šopiriti, jokati in se – LOL – »na ves glas« smejati, goljufati, lagati in, kar je najpomembneje, se – v okolju, v katerem že v temelju ni bilo nikakršne trdne spolne identitete – pretvarjati in posnemati drug drugega. Večina od nas priznava občasno metaforično transvestitstvo. Proces pisanja-užitka-transa, v katerega smo se spustili, nas je tako posrkal vase, da je marsikdo med nami pozabil na svoje individualne avtorske prispevke, kot kiborgi smo vsak teden za kratko uro ali dve izgubili svoj jaz. Sodelovali smo pri gradnji besedila, njegove poezije in ritmov, tako da smo ukinili cenzuro in se prepustili prekinitvam časovno nepredvidljivega urnika, ki nam ga je nalagalo naše zaslonsko orodje. Naučili smo se poigravati se s temi prekinitvami. Po naključju smo postali zbor.

Poleti 2006 smo se srečali in nekaj neobdelanega gradiva glasno prebrali. Presenečenje. Napisali smo besede, ki jih je bilo vredno izgovoriti, besede, ki so imele gledališki potencial. Na koncu smo imeli petsto strani, ki jih je bilo treba stisniti v dramsko obliko. Čez čas smo začeli vaje, in to na enkraten način – v rokah smo držalo besedilo, ki smo ga uglasili vsi skupaj – morda novo inačico kolektivne stvaritve.

Če smo izhajali iz ideje za projekt o (balkanskih) moških – kam smo torej prispeli? Nekam drugam, seveda. Naša predstava je vsekakor bolj splošna, bolj neurejena, bolj intimna in osebna. Delo iz delčkov vseh nas, iz samozavedajočega se brskanja po lastnih izkušnjah in donjuanskih fantazijah – ne le o zapeljivcu in puer aeternusu, temveč o eksistencialnem antijunaku. Kaj je mehanizem zgodb o Njem? Iz česa je Don Juan narejen? Pred čem skokoma beži? Kaj je Svoboda? Kaj dandanes Ženske čutijo do Moških in obratno? S tem smo se spopadali z vseh mogočih plati – kulturnih, domišljijskih, izpovednih, psihoanalitičnih … »Kako naj v tej kulturi doživim avtentično čustvo?« se je pritožil nekdo od nas. Če smo sami konstrukt toliko sprejetih in posredovanih idej – ali je mogoče konstrukt tudi Ljubezen?

Vrnemo se k Prizoru: filmski kliše zapeljevanja in zapustitve. Okoli njega se ovijajo druga čustva in konflikti znotraj nas in z drugim (spolom). Kajti naš Don Juan v resnici ne obstaja in tudi Ona ne. Kot na koncu pove sam, je konstrukt – pa vendar konstrukt, ki mu, vsem spremembam v politiki spolov zadnjih desetletij navkljub, uspeva preživeti v fantazijah na milijonih spletnih strani in, kot smo odkrili, morda prežati v skritem kotičku zavesti vsakogar od nas.

Ostalo je zgodovina, povezana s koprodukcijo dveh držav tako različnih gledaliških tradicij, političnih zaledij, kultur, sistemov financiranja, občinstev, umetniških ureditev, pristopov k vajam. Naše sodelovanje se je moralo prebiti čez veliko ovir, ne nazadnje finančnih pritiskov. Vendar nismo nikoli izgubili poguma in nič ni moglo omajati našega zavedanja, kako se mora ta projekt skozi čas razvijati v ravno pravšnjih laboratorijskih razmerah, tako v kiber- kot v resničnem prostoru.

Temeljnega pomena zame je bil privilegij, da lahko delam z ansamblom izrednih igralcev – pogumnih, telesno neutrudnih, domišljijsko živih, intelektualno ostrih; igralcev, ki sprejemajo odgovornost zase in za stvaritev kot celoto. Privilegij je bil tudi dolg proces snovanja, tako v fazi raziskovanja kot pozneje pri razvijanju zamisli, kar je priložnost, po kateri gledališki umetniki sicer hrepenijo, a jo le redko dobijo.

Vlade odtegujejo podporo kulturi. Gledališče je resno ogroženo. V situaciji, ko smo prisiljeni iskati vedno nove rešitve, bi lahko koprodukcije, kot je naša, postale ne le zaželene, temveč nujne. S skupnim delom se lahko veliko naučimo, saj v praksi vsakodnevne produkcije odkrivamo podrobnosti v razlikah med nami, pa tudi to, kako stopiti skupaj za skupno dobro. Rada bi se zahvalila vsem umetnikom, managerjem, prevajalcem, dramaturgom, producentom, uradnikom, tehnikom in čistilkam, ki so projektu Don Juan. Kdo? pomagali do uresničitve. Upam, da boste kot gledalci v našem delu našli vsaj majhen delec sebe in Don Juana v svoji domišljiji.

Ljubljana, julij 2007


Željko Hrs
Virtualna vadnica

Skozi pogovore z Anno o projektu Don Juan. Kdo? je postalo jasno, da bo sestavljen iz dveh delov, virtualnega in realnega. Virtualni prostor naj bi bil prostor, kjer se bomo lahko srečevali ne glede na to, kje se kdo od nas tisti hip nahaja, saj bo ekipa mednarodna. Ukvarjal sem se z logistiko izgradnje te virtualne vadnice, ki so jo na koncu sestavljali trije elementi: odprtokodni program upstage, nekakšen medmrežni oder, ki omogoča srečanja med sodelavci, v obliki avatarjev, ki se premikajo po »odru« – ekranu, lahko pa so navzoči samo v pogovornem oknu in popolnoma anonimni. Na začetku sva z Anno razmišljala tudi o uporabi spletnih kamer, vendar se je izkazalo, da so za ta eksperimentalni del nepotrebne. Drugi element, ki je sestavljal naš z geslom zaščiteni virtualni prostor, so strani wiki, kjer je vsak lahko objavljal svoje pisne prispevke, komentarje, dodajal zunanje ali notranje povezave, skratka prostor, ki je namenjen predvsem delu v času med dvema sejama. Tretji element je navadna ropotarnica, kjer so shranjeni vsi dnevniki vseh sej, vizualni materiali, najrazličnejši referenčni teksti in dokumenti v izvirni obliki, saj je urejevalnik besedil na straneh wiki precej skromen. Prostor v medmrežju je bil nared jeseni 2005. Začetek pa razburljiv in vznemirljiv, bili smo kakor otroci v nenavadnem novem peskovniku, katerega zakonitosti in pravila igre smo morali šele odkriti. Člani ekipe smo bili pri uporabi računalnika in medmrežja različno spretni, vendar smo s časom vsi postajali vedno boljši.

Jedro naših srečevanj je bil vsekakor upstage. Oder, na katerega si lahko vstopil v obliki avatarja, ki si si ga izbral ali ga sam oblikoval, na katerem si lahko menjaval ozadja in »rekvizite« in na katerem smo se včasih znašli vsi hkrati, nam je prinašal veliko zabave, vendar se je izkazalo, da je dosti pomembnejše navadno pogovorno okno, v katerem je bil vsak od nas navzoč v obliki besede. Beseda je moje telo, ko vstopim v ekran. Beseda izraža moje stališče, moje čustveno stanje, moj svetovni nazor.

ko se dotikam tipk, skačem v temi
ko se dotikam tipk, hranim samega sebe
nova oblika osamljene bližine
ko se dotikam tipk, nisem več jaz
moje meso se stopi, zgori in sem samo besede
ko se dotikam tipk, se zavem, da lahko skoznje izrazim
samo fragmente svojih misli in čustev
dotik je kot odmev, dotik je enak besedam in drugačen od njih,
pripoveduje zgodbe, čustva, hrepenenja … (s 24. seje, dne 29. 9. 2006)


Tok besed je tekel čez ekran, včasih frenetično, včasih zaletavo, ali pa ždel v preži negibnosti, ko je utripal samo kurzor in naznanjal naslednji hudournik besed. Neverjetno, kolikšen čustveni naboj je bilo čutiti iz ritma pojavljanja besed in »tišine« oziroma odsotnosti besed. Tok besed je bil kolektivna rezultanta naših navzočnsoti, brez vodnika, ki naj bi vodil, vsak je moral biti pripravljen na nenehno usklajevanje, dopustiti, da bo njegova misel odpeljana v drugo smer, kot je prvotno hotel. Ta odprtost in nenehna pripravljenost žrtvovati svoj ego na račun kolektivnega ter sama tehnologija pisanja, kjer besede s časovnim zamikom padajo v skupni tok in tvorijo nove pomene, novo zlitino desetih točk pogleda, je bila za vse udeležence vsekakor izjemna izkušnja in preizkušnja. Ni bilo vedno preprosto, saj nihče od nas česa takega ni počel nikoli prej. In niso vsi zdržali do konca …

Na koncu osemnajstmesečne raziskovalne faze smo imeli goro besed. Petsto strani verbalnih drisk, med katerimi so se svetlikali biseri. Že med samim procesom sva z Anno presejevala seje. Analogija s presejevanjem rečnega blata pri iskalcih zlata ali ločitev zrnja od plev je kar pravšnja. Gora se je manjšala in ob prvem presejevanju smo dobili tristo sedemindvajset strani materiala z velikim potencialom. Drugo presejevanje je skrčilo obseg na dvesto dve strani nedialoške strukture. V končni fazi oblikovanja delovne verzije besedila nama je ostalo v rokah petinsedemdeset strani besedila. To je bilo naše izhodišče, ko smo vstopili v realen prostor. Vedeli smo, da bo tekst še treba črtati ne glede na to, kako boleče lahko to postane. In zdaj, po enem mesecu vaj, držimo v rokah, in že tudi v mislih, sedeminštirideset strani. Približno deset odstotkov vsega, kar smo napisali. Desetodstoten izkoristek, torej. Not bad, not bad, bi rekel Don Juan.

Proces druženja v virtualnem prostoru in skupnega pisanja je na prav poseben način zavezal vse sodelujoče. Virtualni prostor kot globalni referenčni prostor, prazačetek dinamičnega igralskega procesa, iskanje besede, ki artikulira tvojo misel, možnost biti nekdo drug, uporabljati masko in mimikrijo, igralska sredstva, uporabljena na mikro planu besede. Ta kolektivna izkušnja se z drugačnimi sredstvi nadaljuje v iskanjih gledališke oblike v realnem prostoru. Kjer fizična akcija nadomesti psihologijo pri pripravi podstati, iz katere požene beseda.

Ljubljana, julij 2007


Tibor Hrs Pandur
Dotiki na steklu


Slep plešem po tvojih prostorih

In če kaj razbijem masturbiram ker ne vem kaj razbijem

In tudi če česa ne razbijem masturbiram

Ljubim da ne čutim svojih dotikov


Tipam po tvoji sobi kot bi se dotikal tebe

Predstavljam si te samo v svojem telesu

Samo s svojimi užitki

In bolečino si predstavljam

Predstavljam si te samo v svojih dotikih

Predstavljam si tvoj dotik nevzdržno čist

Predstavljam si te polno pričakovanj

Kot prvo jutro ki se ga spominjaš


Nedostopno čudežno

Nerojeno blizu

Kot nevihto ki prihaja in nikoli ne pride

Kot te solze jutri


Hotel sem ti napisat nekaj lepega in preprostega

Veš kako sva se poljubila ko si šla?

Pil sem iz tvojega kozarca


Igralci o Don Juanu …

Zdaj in tukaj, v tem trenutku, sem Don Juan, ampak samo v svoji glavi, všeč sem si, zelo lep moški sem …

V svojem telesu in glasu pa sem Doña Juana, govorim, čutim in zapeljujem kot Doña Juana. Nekakšna dvojna osebnost sem: zapeljivec in zapeljana hkrati. Potujem po tej stezici in premišljujem: v tem trenutku me vznemirjata dve vrsti inteligence; na eni strani učenje, izobraževanje, preučevanje osebnosti, formalnosti, koncepti, na drugi pa me začenjajo vznemirjati stvari, ki plovejo skozme, iz globine moje duše … Ugotavljam, da je v resnici vse to »zadrževanje znanja« v moji glavi breme …

In kje je tukaj smisel? Preučujemo, kolikor moremo, razumemo in zmoremo, in vendarle nikoli do konca ne dojamemo. Toda dozdeva se mi, da je včasih dobro pogledati z očmi preučevanega, in takrat mogoče lahko dojamemo in vidimo, kar vidi preučevani.

Damjana Černe


Če vzamem za izhodišče fenomena Don Juana razvpiti fenomen »Schrödingerjeve mačke«, »nekakšen fantastičen teorem, s katerim si razbijaš glavo«, fenomen, ki se »upira temu, da bi ga ulovilo, videlo, zaznalo oko človeške zavesti«, postane celotna stvar, ki je v tem trenutku v fazi nastajanja, precej neulovljiva, zgolj paleta neskončnih možnosti, kako se bo valovna funkcija procesa dela zrušila na en sam dogodek, predstavo. In do trenutka, ko se bo zgodil pred gledalci, bo Don Juan v superpoziciji stanj, se pravi »živ in mrtev hkrati«. Ko Anna gleda, odpira, usmerja, postavlja, korigira, rezonira, reflektira, zakaj, čemu, kako in kaj se dogaja med sedmimi različnimi slečeno-oblečenimi subjekti v interakciji med njimi samimi, naseljenim prostorom, zvokom, glasbo in lučjo, smo na srečo daleč od vedno bolj uveljavljene paradigme XXI. stoletja, ko je režija obsojena na propad in se edini moto glasi: »Dober tekst, dobri igralci in konec.« Vztrajajmo pri Nietzschejevi misli: »Imeti dovolj poguma za to, da smo času neprimerni.«

Mare Mlačnik


Po Anninem povabilu, naj se pridružim temu fascinantnemu, anonimnemu in kolektivnemu dialogu, ki je utripal po kiberprostoru, se mi je Don Juan v moji glavi razkril kot poln nasprotij, ki so nenehno izzivala »politično korektne« ideje o spolnih razmerjih, ki sem jih izoblikovala sama pri sebi: želja proti razumu, nadzor proti predaji, svoboda proti odgovornosti. Don Juan – demonska grožnja statusu quo, sovražnik posedovanim in posedujočim, dražilo za ljudi, ki iščejo varnost v znanem, kakršna sem tudi sama. Tu, v Ljubljani, premoščamo razlike med kulturami, spoloma in jeziki, naše besedilo pa se začenja fizično utelešati. Kako lahko kot ženska, mati, žena, sestra, prijateljica ponotranjim to zgodbo o Don Juanu? Vedno bolj mi je jasno, kako so klišeji ujeti v mojem lastnem telesu ...

Moja želja? Upam, da se bomo kot Atleti srca dotaknili zmožnosti srca, da se premakne v neznano, onkraj prostora, lastnine, narodne identitete in časa.

Tanya Myers


Kaj to pomeni: Zame je vsak moški Don Juan, dokler ne dokaže svoje nedolžnosti?

Sem kriv, ker sem? Ker sem jih nekaj zamenjal, ker se niso ravno izkazale? Se moram zaljubit v vsako, ki mi zleze v posteljo? Kaj pa tiste, ki so dale na čevelj mene? Prav veliko jih res ni bilo, se je pa to dogajalo mojim prijateljem. Morajo tudi kaj dokazovat?

Vsi drugačni, vsi enakopravni. Ustavi srce!

Matej Recer


Don Juan. Kdo? zame predstavlja dilemo med ustaljenostjo in nomadskim gonom v človeku. Jok našega Don Juana »zaradi preveč lepote« je le boleč uvid v bežnost popolnosti, in njegov posledični beg pred njo, takoj, ko se razkrije, še preden podleže propadu, je samo obsesiven galop naslednjemu obupanemu begu pred življenjskimi procesi naproti: pred spremembami, cikli, smrtjo, transformacijo ...

Giovanna Rogante


V svet Don Juana sem vstopila v prikladnem trenutku svojega življenja. Sprašujem se: Kaj si želim, v čem uživam? Ali mora biti poželenje vedno priklenjeno na ljubezen? Odgovore že poznam. Don Juan mi je priskrbel notranjega žrebca, da lahko sprejmem sedanjost in se osvobodim vseh nepotrebnih vsiljenih in ponotranjenih podob, spon in vrednot. Don Juana si razlagam kot svobodnega duha anarhije, želje, radikalnosti, ki obstaja v vsakem izmed nas, ne glede na spol. Skozi njegovo podobo odkrivam moč, da življenje živim, kot ga hočem, in ne tako, kot to pričakujejo drugi oziroma družba.

Marie-Gabrielle Rotie



Kratke biografije ustvarjalcev

Anna Furse je bila štipendistka Royal Ballet School, nato se je v sedemdesetih prejšnjega stoletja izpopolnjevala pri Petru Brooku (CIRT, Pariz) in Jerzyju Grotowskem (Teatr Laboratorium), v osemdesetih pa je raziskovala takrat novo plesno/fizično gledališče. Je nagrajena režiserka/avtorica več kakor petdesetih predstav, ki gostujejo po Evropi, Aziji in ZDA. Kot višja predavateljica na kolidžu Goldsmiths Londonske univerze vodi magistrski program Ustvarjanje predstave (MA in Performance Making) in skrbi za Performance Research Forum. Je gostujoča profesorica na Univerzi Princeton, ZDA (smer Gledališče in ples), pa tudi pisateljica, novinarka, pogosta gostja na mednarodnih konferencah in voditeljica mednarodnih delavnic. Med besedili, ki jih je objavila, sta Augustine (Big Hysteria) (Harwood Academic, 1997), ki je bilo uprizorjeno v več državah, in Gorgeous (Theatre Centre Plays Vol. 1, Aurora Metro, 2003), ki ga ta čas uprizarjajo v The New Conservatory Theatre v San Franciscu. Bila je umetniška direktorica skupin Bloodgroup (1980–1986), Paines Plough (1990–1995) in skupine Athletes of the Heart, ki jo je ustanovila leta 2003. Dve nagradi fundacije The Wellcome Trust sta ji omogočili, da je ustvarila inovativni multimedijski stvaritvi o bioetiki in neplodnosti (Yerma's Eggs, 2003 in Glass Body, 2006–07). Maja 2007 je kot avtorica-režiserka s projektom My Glass Body (sodelovanje s skladateljem Graemom Millerjem) debitirala na BBC-jevem Radiu 3 (Sweet Talk Productions). Poleti 2007 je sklenila dveletni projekt sistema izpopolnjevanja performerjev Graphic Body v Choreographic Lab Univerze v Northamptonu in prejela štipendijo ArtsAdmin Bursary za bivanje v Indiji in na Poljskem, kjer bo pripravila svoj novi projekt Dust z Jolo Cynkutis in Khalidom Tyabjijem.

Željko Hrs se je po končanem študiju igre zaposlil v SMG, ki mu ostaja zvest še danes. Že od začetka osemdesetih let predstavlja enega stebrov ansambla, ki je v tem času dosegel široko mednarodno prepoznavnost.

Ob svojem ustvarjanju v SMG je sodeloval tudi s Koreodramo Ljubljana ter zaigral v več v filmih. Leta 1993 je sodeloval pri mednarodnem projektu Sarajevo, ki ga je po besedilu Gorana Stefanovskega zrežiral Slobodan Unkovski in ki je bil predstavljen v Antwerpnu, kulturni prestolnici Evrope 1993, pa tudi na londonskem Liftu. Z Anno Furse je prvič sodelovalpri projektu Kaspar: Govorno mučenje (Cankarjev dom, 1997).

V zadnjih letih se vse bolj posveča tudi dramaturgiji: poleg tokratnega sodelovanja z Anno Furse je poskrbel za dramaturško strukturo več uspešnih predstav skupine Betontanc in Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Matjaža Pograjca.

Damjana Černe je ob ustvarjanju v SMG slovenski gledališki prostor pomembno zaznamovala tudi s svojimi kreacijami v okviru neinstitucionalnih projektov in skupin.
Večkrat je sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovom, med drugim v kultnih predstavah Krst pod Triglavom in Gravitacija 0, prvi gledališki predstavi na svetu v breztežnostnem stanju.

Deluje tudi v mednarodnem prostoru: leta 1993 je na primer sodelovala pri mednarodnem projektu Sarajevo (Antwerpen, kulturna prestolnica Evrope 1993), v zadnjem času pa je kot Gertruda v Hamletu v režiji Harisa Pašovića gostovala v Bosni in Hercegovini ter sodelovala v evropski koprodukciji Galerija s strežaji – Zgodbe o Evropi, ki je v mednarodni zasedbi nastajala v Gentu.

Marko Mlačnik je igralec, plesalec in koreograf. Med letoma 1983 in 1989 je bil zaposlen v SMG, nato je sedem let ustvarjal kot svobodni kulturni delavec, konec leta 1996 pa se je znova zaposlil v SMG. Kot plesalec je deloval v pionirski generaciji PTL in ustvaril pomembne plesne vloge zlasti v predstavah Ksenije Hribar, kot igralec in koreograf pa tesno sodeluje z režiserjem Draganom Živadinovom (Krst pod Triglavom, Kapital, Molitveni stroj Noordung, 1 : 1, Gravitacija 0).

Dejaven je v mednarodnem prostoru (skupina Dance Energy, München; Sarajevo, Antwerpen, kulturna prestolnica Evrope 1993, romski Teater Pralipe), odigral pa je tudi opazno vlogo v filmu Rozenkrantz in Gildenstern sta mrtva Toma Stopparda.

Tanya Myers se je izobraževala na Dartingtonu in že petindvajset let profesionalno deluje na področju klasičnega in eksperimentalnega gledališča, televizije in filma. Pod psevdonimom Juanita MacMahon je tudi ena najbolj izkušenih bralk zvočnih knjig v Združenem kraljestvu. Vse od ustanovitve mednarodne gledališke skupine Meeting Ground leta 1986 je tudi njena sodirektorica. Skupaj s soprogom, dramatikom Stephenom Lowom, producira nove projekte, ki raziskujejo politiko imaginacije, in v njih igra.

V zadnjem času jo najbolj zanima pisanje – med njenimi projekti sta Shoes (2003) in Small Waves (pravljice o izgnanstvu za odrasle), ki ju je v sodelovanju s hčerama Lily in Martho ter v režiji Toma Wrighta uprizorila v Angliji in Kanadi. Njena drama, ki nastaja ta čas, se ukvarja s procesom staranja ter odnosom do smrti in večnosti.

Matej Recer je bil v devetdesetih letih član menarodno uveljavljene ter v Sloveniji in tujini večkrat nagrajene gledališko-plesne skupine Betontanc. Soustvaril je vse predstave, ki so v njej takrat nastale, vključno z dobitnico velike nagrade Bagnolet 1992, Za vsako besedo cekin. Leta 1999 se je zaposlil v SMG, s katerim je že prej dlje časa redno sodeloval.

Pojavljal se je kot voditelj televizijskih oddaj, občasno igra v nadaljevankah in filmih ter gostuje v najrazličnejših gledališčih, od komercialnih do povsem eksperimentalnih, kot je Via Negativa.

Giovanna Rogante, performerka in režiserka, ustvarja že od leta 1977, ko je njen prvi samostojni nastop produciral Jean-Luis Barrault za Théâtre D’Orsay. Njene produkcije so gostovale na festivalih v Evropi, ZDA in Kanadi, med drugim na Mednarodnem berlinskem festivalu, festivalu Dance Umbrella, v Wrocłavu (Poljska) in Polverigiju. Izobraževala se je pri É. Decrouxu, J. Grotowskem, Eugeniu Barbi, Minu Tanaki, Yshiju Oidi, Richardu Shechnerju in številnih drugih; sodelovala je s skupinama Wooster Group in Athletes of the Heart ter z Laurie Booth. Poučevala je na univerzah Goldsmiths, London Metropolitan, Workstadt in EDDC v Arnheimu ter Simon Frazer v Kanadi.


Produkcije Marie-Gabrielle Rotie, ki deluje v mednarodnem prostoru, podpirata Arts Council in British Council. Od leta 2004 je delala za The Place Prize, Royal Opera House, Nuffield Theatre, Home Gallery, The Place Theatre in Royal Festival Hall. Njen novi solo, Black Mirror, je nastal po naročilu plesne šole Laban in z njim je nedavno gostovala na Portugalskem in na Hrvaškem. V butoh duetih sodeluje tudi z Atushijem Takenouchijem in Kojem Murobushijem. Med drugim je prispevala koreografije za Bakhantke v režiji sira Petra Halla (Royal National Theatre, 2002) in za Royal Shakespeare Company. Kot solistična umetnica je z Athletes of the Heart sodelovala pri predstavi Glass Body. Poučuje na umetniških akademijah Goldsmiths in Laban in je mednarodno priznana učiteljica tehnike butoh, pa tudi direktorica organizacije Butoh UK.

Mateja Benedetti je kostumografinja, scenografinja, slikarka in modna oblikovalka. Njene kostumografije so zaznamovale številne predstave režiserja Matjaža Pograjca (v okviru Betontanca in SMG), Plesnega teatra Ljubljana itd., v zadnjem času pa se je njeno gledališko delovanje še razmahnilo. Dela tudi v tujini, npr. v Italiji in Makedoniji. Udeležila se je številnih natečajev pri nas in na tujem, kjer je bila večkrat nagrajena, sodeluje pa tudi na modnih revijah in razstavlja doma in po svetu. Leta 2005 je ustanovila lastno blagovno znamko BENEDETTI Pure Couture.

Janez Janša je medijski umetnik, performer in producent. Njegovo umetniško delovanje nosi močne socialne konotacije, prepoznavno pa je predvsem zaradi intermedijskega pristopa. Je soustanovitelj in umetniški vodja neprofitne kulturne organizacije Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, ki se osredotoča na umetniško produkcijo, ki se loteva raziskovanja družbenih, političnih, estetskih in etičnih vprašanj.


Nick Parkin zadnjih pet let poučuje tehniko ambientalnih predstav na univerzi Goldsmiths v Londonu. Pred tem je bil performer/plesalec in je gostoval po vsej Evropi. Že triindvajset let pa kot skladatelj in glasbenik sodeluje s številnimi plesnimi in gledališkimi skupinami v Veliki Britaniji in Evropi.

Izdal je že več kakor deset zgoščenk, posebej pa se posveča elektroakustičnemu zvoku in filmom, ki jih navdihujejo ambientalne predstave. Za Magmas je leta 2001 prejel prvo nagrado na uglednem tekmovanju International Bourges Electroacoustic Music Awards.

Mischa Twitchin je oblikovalec luči (med drugim za gledališči Royal Court in Young Vic), in obenem predavatelj in gledališki raziskovalec na Londonski univerzi. Kot ustanovni član londonske umetniške zadruge Shunt Twitchin tudi oblikuje, piše, režira in nastopa v lastnih predstavah.





Slovensko mladinsko gledališče je bilo ustanovljeno leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino v Sloveniji. V osemdesetih letih se je prestrukturiralo v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.



Athletes of the Heart je produkcijska družba, ki jo je leta 2003 ustanovila Anna Furse, in je predana preseganju tako umetniških kot zemljepisnih meja. Projekti, ki jih Fursova ustvarja v njenem okviru, odsevajo njeno zanimanje za učinke tehnologije na naša življenja, pa tudi strastno zavračanje razmejevanja med dramskim in gibalnim gledališčem. Njene energične, gibalno zahtevne predstave se namerno gibljejo v polju poezije gledališča kot živega medija.

Producent in manager Athletes of the Heart je ArtsAgenda.



LOGO SMG
Direktorica: Uršula Cetinski
Pomočnik direktorice za poslovanje: Peter Sotošek Štular
Tehnični vodja: Dušan Kohek
Stiki z javnostjo: Dušan Pernat
Organizacija programa: Vitomir Obal

Svet SMG:
Neža Vodušek – predsednica, Aleksander Čeferin, Damijana Fakin, Jernej Kuntner, Tomaž Visenjak

Strokovni svet SMG:
dr. Svetlana Slapšak – predsednica, Neda R. Bric, Željko Hrs, mag. Primož Jesenko, dr. Barbara Sušec Michieli

Prodaja vstopnic
v Prodajni galeriji
Trg francoske revolucije 5, 1000 Ljubljana
od ponedeljka do petka med 12.00 in 17.30
ob sobotah med 10.00 in 13.00
01 425 33 12

pri gledališki blagajni
Vilharjeva 11, 1000 Ljubljana
01 230 12 86
uro pred začetkom predstave

LOGOTIP Athletes of the Heart
Umetniška direktorica: Anna Furse
Producentka: Emma Haughton, ArtsAgenda
Poslovodja in knjigovodja: Alan Kite, ArtsAgenda
Asistentka produkije: Alice Booth, ArtsAgenda

Upravni svet:
prof. Linda Fitzsimmons, Rosamunde Hutt, Mine Kaylan, Dr. Patricia Morris, Helen Rowe, Wanda Whiteley


Gledališki list Slovenskega mladinskega gledališča – sezona 2007/08, številka 2
September 2007
Izide ob vsaki premieri
Izdalo Slovensko mladinsko gledališče
Vilharjeva 11, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 231 06 10
Faks: (01) 433 50 25
info@mladinsko-gl.si
www.mladinsko.org

Uredniški odbor: Mateja Dermelj, Tina Malič, Tomaž Toporišič
To številko so uredile: Anna Furse, Emma Haughton, Tina Malič
Fotografije: Dušan Ojdanič
Prevodi: Tibor Hrs Pandur, Tina Malič, Barbara Skubic
Lektorica: Mateja Dermelj
Oblikovanje plakata in gledališkega lista: Val Kildea, RF Design, London
Tisk: Stane Peklaj, Ljubljana
Naklada: 500 izvodov

Za podporo se zahvaljujejmo:

Logotipi:
Arts and Humanities, British Council, The British Academy, Arts Council, Arts Agenda, Goldsmiths, Ministry of Culture – Slovenia, Lisca, d. d.