DON JUAN. KDO?
DON JUAN. WHO?
Napisali: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur,
Marko Mlačnik, Tanya Myers, Matej Recer, Giovanna Rogante
s prispevki
Maruše Geymayer-Oblak in Ruth Posner
Written by: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur,
Marko Mlačnik, Tanya Myers, Matej Recer, Giovanna Rogante
with contributions from
Maruša Geymayer-Oblak and Ruth Posner
SESTAVILA Anna Furse in Željko Hrs
EDITED BY Anna Furse and Željko Hrs
Prevedel Tibor Hrs Pandur
Translation Tibor Hrs Pandur
Slovensko mladinsko gledališče
& Athletes of the Heart
Maj - Julij 2007
Končna verzijadonjuanproject
Final draft
Slovenska verzija / Slovenian version
1 MITI: VARILEC
Tema.
Iskre pričnejo pršet. Vidimo zamaskiranega varilca. Za varilcem se
prikaže gol moški, ga objame in ga slači ... Pod obleko se razkrije
gola ženska, odloži orodje in se mu nevoljno preda.
2 ČLOVEŠKA VRSTA: DON JUAN IN NJEGOV PLEN
MATEJ: Moški.
DAMJANA: Ženska.
MATEJ: Zapeljivec.
DAMJANA: Zapeljana.
ŽELJKO: Zgodba, stara kot zemlja.
TANYA: For this woman, any intimacy that takes place here might result
in sex.
MATEJ: Zanj vse vodi k seksu, in v njegovem primeru ►nikoli v intimnost.
GIOVANNA: Chi é questo uomo?
VSI: Don Juan.
GIOVANNA: Ma Don Giovanni, quale?
ALL: Don Juan v naši glavi.
TANYA:
Many women have been converted by him, virgins, married women, single
women, women who don’t want to get involved, women who don’t like men
at all. Even nuns.
Because he’s a calling, a vocation.
DAMJANA: Ona hoče okusit ta fenomen sama. Moškega, o katerem je nastalo
toliko knjig, pesmi oper, filmov in spletnih strani.
3 OBLAČENJE DON JUANA IN NJEGOVEGA PLENA ZA ZAPELJEVANJE
TANYA: Ok. Now. I need to set the seduction scene.
Where does all this happen? Climate: Summer? Or Winter?
DAMJANA: Predstavljajmo si Don Juana v snegu. Vedno ga postavijo na kak
karibski otok ali v kakšno suho, vročo deželo ...
VSI/TUTTI: Prav, zima. / Bene, inverno.
ŽELJKO: In ne moreta bit gola. Začet morata oblečena in se potem sleč
in se spet obleč.
DAMJANA: Kako se pripravlja na nalogo ta goli pogan?
TANYA: He showers.
DAMJANA: Ali poje?
MATEJ: Nekaj si žvižga.
Zažvižgajo koračnico
DAMJANA: Kaj pa ona?!
TANYA: A long hot bath with lemon and olive oils.
GIOVANNA: E latte di cavalla.
MATEJ: Smrdi po limoni in vročem mleku.
ŽELJKO: Noče dišat kot limonina pita, zato doda malo rožne vode.
MATEJ: In zdaj smo v filmu, ki smo ga že vsi videli, kamera lovi milne
mehurčke in njo, rahlo potnih lic in ustnic.
TANYA: We need to remove this camera! How do we rise above cliches?!
How can we do this? How can she do this? Is it possible?
ŽELJKO: Rad se gleda v svojem od pare vlažnem ogledalu. Piše nanj
besede, da se lahko vidi v črtah.
MATEJ: In ogledalo mu govori
MATEJ, ŽELJKO: „ti-si-naj-boljši, ti-si-naj-boljši“.
DAMJANA: Lica rdeča …
TANYA: sweating
MATEJ: zelo zelo čist …
ŽELJKO: rit čista …
GIOVANNA: palle pulite.
VSI/TUTTI: Edible! Užitna! / Mangiabili!
MATEJ: Rad je čist. Kot tabula rasa. S čistim telesom se zamisli v novo
osvojitev. Njegovo telo prazno platno.
ŽELJKO: Ja, vsakič je, kot bi bilo prvič.
MATEJ: Ja. Kot list papirja, ki ga je treba popisat.
VSI: Ja. / Si. / Yes
DAMJANA: Telo, da se nanj napiše vonje te noči.
TANYA: Write on my body!
MOŠKI: Saj pišem!
DAMJANA: Svojim genitalijam posveča posebno pozornost, dotika se jih s
poželenjem, mogoče izpuli kocino ali dve.
ŽELJKO: Nje pravzaprav ne zanima njegova veličina. Ona ima domišljijo.
MATEJ: Vse jo imajo. Ganjena je zaradi njegovega ... no, vsega. To je
onstran mehaničnega.
DAMJANA: Veš, kaj se mi dozdeva?
VSI /TUTTI: Kaj? / Che?
DAMJANA: Nje ne bo skrbela globina njene vagine, čudno, ne?
TANYA: Is she shaving her pubic hair?
GIOVANNA: Si, ma non del tutto.
VSI/TUTTI: Intimfrisur.
MATEJ: Dela to zaradi njega?
TANYA: She’s doing this for herself. There’s something narcissistic in
wishing to please another.
DAMJANA:
Pred ogledalom se opazuje z vseh strani. Dotika se tistih delov, ki jih
ne mara. Ves dan ni zaužila ničesar, da bi bil njen trebuh videt čvrst,
in zdaj umira od lakote!
ŽELJKO: Turkizni šal?
VSI/TUTTI: Ja, ja, ja! / Si, si, si!
MATEJ:
Ja, celo zbirko jih ima. Izbira jih glede na razpoloženje. Poleg tega
so zelo uporabni, ko je treba obrisat solze, spermo, kri ali smrkelj iz
nosu po dolgi prejokani noči.
ŽELJKO: Lahko pa se z njim igra na njeni koži, če si ona to želi.
ŽENSKE/DONNE: Hmmmm. Zmeda v njeni glavi. / Hmmmm. Un gran casino in
testa.
MOŠKI: Zakaj?
TANYA: Does she want to go to this place?
GIOVANNA: É confusa.
DAMJANA: Ona gori. Ona hoče vse.
TANYA: She's trying on the cliches and they fit.
DAMJANA: Hoče svojo zgodbo.
TANYA: On the other hand she wants to kiss a frog and change the world.
MATEJ: Pripravljen je.
ŽELJKO: Črno in belo, prefinjeno.
MATEJ: Zelo prefinjeno. Čisti klišeji, ki vsakič vžgejo.
GIOVANNA: Niente cravatta.
MATEJ: No ja ...
ŽELJKO: Mogoče kaj drugega, kar lahko pozneje odveže.
MATEJ: S kravato jo lahko še vedno zveže, kasneje, tako za hec.
DAMJANA: Prav. Naj ti bo.
TANYA: She'd planned on the black dress ... That falls off her
shoulders when she laughs. Yes, black dress on a white soul.
What about her face?
GIOVANNA: Giusto. Un bel mascara pastoso.
ŽELJKO: Nakit! Pozabili smo njegov nakit!
DAMJANA: Nekaj zelo preprostega.
MATEJ: Naravni materiali, zob grizlija ali morskega psa ali kak
mističen simbol,
ŽELJKO: o katerem lahko pripoveduje pozneje.
MATEJ: Ja, nekaj za na prst, kar lahko gladi in o čemer lahko govori po
prvem fuku, da prebije led.
ŽELJKO: Lahko reče:
MATEJ: Oh, ta prstan je ... bla, bla, bla,
ŽELJKO: in ona bo očarana.
MATEJ: Še posebej, ker je bil prstan še pred nekaj trenutki v njej.
TANYA: So he chooses his gadgets as storytelling devices?
MOŠKI: Ja.
TANYA: Talented schmuck.
ŽELJKO: Zato ker ve, da bodo vprašanja, in ker ve, da bo prstan edino,
kar bo imel na sebi, ko se bodo začela.
VSI: HOČEM GA! / LO VOGLIO! / I WANT HIM!
DAMJANA: Pa saj nismo niti pripravili prizora za srečanje!
GIOVANNA: Gli tira fuori le pantaloni il cazzo, piccolo verme che
capitombola dall'orlo dell'abisso.
DAMJANA: Vse to je še vedno v njeni glavi.
TANYA: Njeni in naši. Ona smo mi, mi smo ona.
MATEJ: taka gestalt scena.
VSI: Ja, naše bradavičke so že čisto trde. Ja, vsi hrepenimo po
trenutku. Ooh ahh lalala mmm
DAMJANA: Ko vstopi,
MATEJ: se njena obleka namesti v tisto prijetno obliko med njenimi
nogami.
ŽELJKO: Opiši.
MATEJ: Kot mačka, ki se drgne med njenimi nogami.
ŽELJKO: Všeč mi je ta podoba. Meni špila.
MATEJ: Noge, ki stopajo druga pred drugo, tako da se tkanina zliva v
njeno mednožje in pada na kosti ...
4 POSTAVITEV ZAPLETA ZAPELJEVANJA►
TANYA: We need to set the scene. Seduction. A dinner. The Man and Woman
have met briefly.
DAMJANA: Živalska privlačnost.
MATEJ:
On jo je povabil na večerjo. Prijetna restavracija. Pogovor ob mizi in
večerja sta pretveza za podtekst: nocoj bosta fukala.
ŽELJKO: On je velik ljubimec. Ona bo padla nanj.
GIOVANNA: Lei vorra che lui rimanga – e poi sposarlo.
MATEJ: On pa ne. Odhaja.
ŽELJKO: Skoči. Skozi okno.
DAMJANA: Ona ga ljubi zaradi užitka, ki ji ga je dal, in ga sovraži,
ker je zbežal.
TANYA: She thinks a lot about what might have been.
GIOVANNA: Case, bambini, vaccanze etc.
DAMJANA: On je na naslednjem pohodu. ►
GIOVANNA: Repetition neurosis.
DAMJANA: Nevroza ponavljanja.
TANYA: Repetition neurosis.
TANYA: She looks out the window a lot.
GIOVANNA: La finestra di cui e saltato.
DAMJANA: To je kliše. Gole kosti zapleta.
GIOVANNA: Mettiamo della carne su queste ossa.
TANYA: Nuance.
DAMJANA: Finese.
GIOVANNA: Contradizioni.
TANYA: Narrative choices.
DAMJANA:
Poglejmo, kaj bosta naredila. Kako se obnašata. Zakaj. Kaj mislita. In
čutita. Poglejmo, zakaj bo odšel. In zakaj ona hoče, naj ostane. Kaj se
zgodi, če ostane. Zakaj odide. In ali se bo sploh kdaj vrnil. Moramo
bit dlakocepski.
GIOVANNA C'é la guerra?
DAMJANA: Vedno je vojna.
GIOVANNA: Ma no, voglio dire, qui.
DAMJANA: Ne. Drugje. On se je vrnil iz nje. Kot nekdo drug. Ampak o tem
pozneje.
5 DON JUAN V NAŠIH GLAVAH
MARE:
Sem Don Juan v tvoji glavi. ►Sem umazano poželenje, ki ga imaš vsem
svojim prepričanjem, vsem svojim idealom, vsem svojim sanjam navkljub.
Sem opomin na to, iz česa smo zgrajeni, pred civilizacijo, pred
Kristusom, pred Alahom. Smrdim po znoju svojega konja, ki vedno teče.
ŽELJKO:
Ljubiš me, ker me ne moreš ujet s svojim bednim poželenjem in zapolnit
špranj resničnosti s peno ideje, da lahko razmerje, ki je hkrati
čustveno in razumsko, obstane. Ljubim vas vse. Amen.
MATEJ: Sem
Don Juan v tvoji glavi in pravkar sem te pofukal. Ja, to sem bil jaz!
Mislil sem, da štekaš, mislil sem, da hočeš, kar hočem jaz. Zakaj vedno
vse pokvariš?
ŽELJKO: Sem Don Juan v tvoji glavi in ves čas sem potrt.
ŽENSKE/DONNE: Oh …
ŽELJKO:
Sit sem laži, ki jih govorijo ljudje. Želim si, da bi te osrečil, ampak
to nikogar ne zanima. Vsi hočejo mačko in enolončnico.
MARE:
Pravzaprav nisem Don Juan iz tvojih cenenih predstav. Upiram se temu,
da bi me ujelo, videlo, zasačilo oko človeške zavesti. Vztrajam in
ostajam, kot Schrödingerjeva mačka – nekakšen fantastičen teorem, s
katerim si lahko razbijaš glavo. Medtem ko se u-živam. Boriš se sama s
sabo in rad gledam ta boj med dobrim in zlom, predpisan tvojemu telesu,
ko z rokami nevrotično mečkaš in obračaš in vlečeš tkanino svojega
krila.
ŽENSKE/DONNE: SI BOM DOVOLILA
IN POFUKALA TEGA MOŠKEGA?! / MI LASCERÓ ANDARE E SCOPERÓ QUEST UOMO?
WILL I LET GO AND FUCK THIS MAN?!
MOŠKI: NIMA SMISLA, TI TRAPA!
MATEJ: Jaz sem v tvoji glavi in štejem …
MOŠKI: 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4.
ŽELJKO: Tvoje srce drvi.
MOŠKI: 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4.
MARE:
V Mozartovi operi sem imel 640 Italijank, 231 Nemk, 100 Francozinj, 91
Turkinj in 1003 Španke. Vtipkajte Don Juan na Amazon.com, in našli
boste 17.405 zadetkov. Šestdeset milijonov tristo tisoč zadetkov, če
kliknete na Yahoo. Obstaja 3.220. 000 strani, če iščete “dating Don
Juan” na Yahooju. Seks-porno Don Juan ima 1.200.000 strani na Yahooju.
Če pa vtipkate “seks Don Juan”, boste našli 9.130. 000 strani.
MATEJ:
Gabiš se mi. Gabiš se mi s svojo smešno potrebo po klasifikaciji,
izdelavi taksonomije poželenja, s svojo potrebo bit številka ena. Jaz
sem demokrat. Vse meso je enakopravno. Ustavi srce.
MOŠKI: 1, 2, 3, 4. 1, 2, 3, 4.
MATEJ: Resnično sovražim vprašanja:
DAMJANA: Kdaj prideš?
TANYA: When will you go?
GIOVANNA: Mi vuoi bene?
DAMJANA: Me ljubiš?
TANYA: How many lovers have you had?
GIOVANNA: Prendi lo zucchero nek caffé la mattina?
MATEJ: Itd. Itd. Nehaj spraševat, okej?
ŽELJKO: Zmožen sem te resnično ljubit in te zapustit.
MOŠKI: 1, 2, 3, 4.
DAMJANA:
Don Juan je v moji glavi in pravzaprav ga ne obsojam. Všeč mi je, zelo
lep moški je, ampak trudim se, da ne bi padla. Dio mio, uupsala ...
TANYA:
I have to imagine each man is Don Juan somehow, loving and leaving me,
jumping from windows post coitally foregoing scrambled eggs and coffee,
exchanges of address, all that shit. I have to imagine each man is Don
Juan unless proved innocent.
MATEJ: V moji glavi je tako: V
bistvu sem zelo preprost tip. Poslušam svojega tiča kot vsi moški.
Nisem hudoben. Delam dobro solato. Imam okus za glasbo. Nimam bančnega
računa. Fantastično izgledaš. Všeč si mi. In? V čem je problem? Fukala
bova. Ti se boš zaljubila vame. Poročila se bova. Tam bodo kanapeji.
DAMJANA: In šampanjec!
MATEJ:
Zanosila boš. Sredi noči bom pestoval otroka. Tako da boš ti lahko
spala. Otrok te bo zanimal bolj kot jaz. Šel bom in pofukal zvito
rdečelasko brez otrok. Nikoli ne boš izvedela. Nikoli ne boš hotela
vedet. Za vedno bom ostal Don Juan. Počutila se boš, kot da si me
osvojila. Ukrotila. In zaradi tega boš ponosna nase.
6 KAKO LAHKO IMAMO AVTENTIČNO ČUSTVO V TEJ KULTURI?
MATEJ: Preden je odšel, je veliki Don Juan
masturbiral.
ŽELJKO: Tenorju je treba dovolit, da si sčisti grlo.
MATEJ: To ga ogreje kakor plieji balerino.
ŽELJKO: Tako zgladi robove stvari.
DAMJANA: Don Juan je le sen.
MATEJ: Ne, ne, ne, ni SEN. ON JE TUKAJ, V RESTAVRACIJI!
ŽELJKO: Kadi.
MATEJ: Čaka.
ŽELJKO: Nasmeh se mu kodra na ustnicah.
DAMJANA:
Kako naj doživim avtentično čustvo? Hočem pristno misel, podobo,
občutek, ampak to v tej kulturi ni mogoče. Hočem občutit nekaj novega
in novega in novega in ...
7 RESTAVRACIJA PRIZOR 1
TANYA: I need to set the scene:
GIOVANNA: Pioggia.
ŽELJKO: Restavracija.
GIOVANNA: Chic.
DAMJANA: Lestenci.
MATEJ + ŽELJKO: Ona izstopi iz taksija.
TANYA: “Ahhhhhh! Shit my mascara!”
DAMJANA: zapaničari.
TANYA: “My mascara’s run in the rain.”
DAMJANA: Nenadoma ga opazi: v čokoladno temnem baru pestuje viski z
ledom. Ena roka blizu mednožja. Kadi.
GIOVANNA: Oppio.
DAMJANA: Oči ozke, prašne.
TANYA: Well she imagines its opium but really its just cigar.
ŽELJKO: On vstane, počasi.
MATEJ: Reče, da izgleda dobro, zelo dobro.
DAMJANA: Požirata vonj drug drugega. Pretvarjata se, da poljubljata
zrak.
ŽELJKO: Oba se nasmehneta.
VSI/TUTTI: Feromoni.
MARE: Tvoje oči so brez maskare še lepše.
DAMJANA: Pogleda ga nezaupljivo.
ŽELJKO: Lej ga:
TANYA: Mr Wrong!
DAMJANA: V njeni glavi je on,
VSI: vau,
DAMJANA: no, on je ...
ŽELJKO: Sijajen!
TANYA: He wants to know as much as possible about her so he asks:
MARE: Povej mi kaj o sebi, da bom lahko jaz govoril o sebi. Tako si
lepa, da boli.
TANYA: Do you tell every woman the same story?
MARE: O, ne.
DAMJANA: Ona strmi v vznožje mize.
ŽELJKO: On reče:
MARE: Seveda ne,
ŽELJKO: in si misli:
MARE: Ja, vse so lepe, čisto vse. Ne, ne, ti si nekaj posebnega.
TANYA: She suddenly feels a pang – like she’s fallen into some
paperback romance.
MATEJ: On reče:
MARE: Živčna se mi zdiš. Ne bit. To zgodbo sem izbral samo zate.
DAMJANA: Ona reče:
TANYA: I'm not nervous, just a bit confused.
DAMJANA: Zakaj bi mu zaupala?
ŽELJKO: Začne jo vzburjat kot ideja.
GIOVANNA: Mi sento avvinghata in questo scenario.
TANYA: I'd like to hear some conversation…
MATEJ: Natakar pride, ju prekine …
ŽELJKO: Khm, khm, madam si želi?
TANYA: Lobster!
ŽELJKO: Ahhh!
VSI/TUTTI: Tišina. / Silenzio. / Silence.
ŽELJKO: Danes nimamo jastoga.
MARIE: Shit!
TANYA: She says, just like that.
GIOVANNA: Addenta il menu.
TANYA: She says: do you like steak tartare?
MARE: Rad imam surovo,
MATEJ: reče on.
VSI/TUTTI: Tišina. / Silenzio. / Silence.
MATEJ: Zdaj bi jo res rad pofukal.
DAMJANA: Nenadoma začuti, kako se njegove noge pod mizo dotikajo
njenih.
ŽELJKO: On se dela, kot da ni nič, in se rahlo nasmehne.
8 KAJ ON MISLI / KAJ ONA MISLI IN KAJ JI JE ON PRIPRAVLJEN DATI
ŽENSKE/DONNE: On misli: / Lui pensa:
MATEJ: Kar ona hoče, je dober fuk.
ŽELJKO: Hoče moje srce, mojo dušo, mojo slastno zavest. Ona reče:
TANYA: Thats fascinating.
DAMJANA: On misli:
ŽELJKO: Moje otroke hoče, moj penis in moje otroke.
MATEJ: Hoče bit varovana in razumljena in varna. Hoče, naj vsako
sekundo mislim samo nanjo.
DAMJANA: Kar hoče, je vedet, kaj hoče.
TANYA: She wants to know her own mind
ŽELJKO in MATEJ: tako drugačen od mojega
GIOVANNA: Vuole montare un cavallo grandissimo e senza cadere cavalcare
volocissima nella notte. Vuole un amore incondizionale.
TANYA: What she wants is unconditional
GIOVANNA: – incondizionale –
DAMJANA: ljubezen.
ŽELJKO: Hoče se utopit v mojih očeh.
MATEJ: Hoče bit moj dom.
TANYA: She wants to survive.
MATEJ: Želim si, da bi imel njeno moralno moč.
TANYA: She wants to disappear.
GIOVANNA: Vuole sparire.
DAMJANA: Pomirit se hoče.
ŽELJKO: Preveč si želi! Hoče utopijo, za zajtrk hoče poezijo!
MATEJ: Tatarski biftek hoče, krvavo krvavo resnico na krožniku, moje
srce na krožniku hoče!
ŽELJKO: Hoče cefrat meso na drobne koščke! Moja jajca hoče razbit!
MATEJ: Kar lahko dobiš, je fuk na kuhinjski mizi, moje objeme, moj
smisel za humor.
ŽELJKO: Kar lahko vedno dobiš – ne, si sposodiš – je moj kurac.
MATEJ: Lahko dobiš moje otroke, moj trud, da bi te razumel, pomivanje
posode.
ŽELJKO: Lahko dobiš iluzijo, da si edina ženska, po kateri hlepim.
MATEJ: Lahko dobiš mojo pozabljivost, moj kaos, mojo trmo, moje napake,
opravičila moj apetit in večkratne orgazme.
ŽELJKO:
Prostega vstopa v mojo votlino ne moreš dobit! Ne moreš imet moje duše,
mojega uma, upora in moje energije, samote, mojega srca –
MOŠKI: – tega ne moreš imet!
MATEJ: Ne moreš imet mojstrovin, ki jih ustvarim, mojega nenehnega
poželenja, moje ejakulacije, mojih skrivnosti!
MARE:
Ne moreš imet mojih sanj, mojih fantazij, moje pištole, mojega
avtomobila, mojih orodij, moje neodvisnosti, moje preteklosti!
MOŠKI: Moje preteklosti res ne moreš imet!
ŽELJKO: Mojih demonov, mojih sanj, moje svobode! To sem jaz!
MOŠKI: Moje bolečine ne moreš imet.
9 RESTAVRACIJA 2: TATAREC JE SUROVO MESO
DAMJANA: On naroči:
MARE: Mojster! En tatarski biftek, dva noža!
TANYA: The food tastes weird in their lustful mouths.
GIOVANNA: Lui ride e dice:
MARE: Kar ješ, to si.
GIOVANNA: Lei dice:
TANYA: I’m not a piece of meat
GIOVANNA: Capiva de essere ormai persa dentro suoi occhi senza tempo.
ŽELJKO: Kaj je izgubila?
GIOVANNA: Di che colore sono?
DAMJANA: Ne spomnim se, črne,
TANYA: blue,
MATEJ: zelene …
ŽELJKO: Saj se spomniš, rjave.
TANYA: Eyes with the sea behind them.
DAMJANA: Veliko vse.
TANYA: She’s starting to sweat.
DAMJANA: Roka ji nehote zdrsne pod prt in išče njegovo koleno.
MATEJ: In zdaj smo, hvala pizdi, spet v bližnjem planu erotičnih obljub.
ŽELJKO: Dotakne se njenega kolena.
TANYA: She thinks “This is mine, my moment.” She thinks: “Should I just
stay passive?”
ŽELJKO: On fibrilira.
MATEJ: To je odpičen glagol!
GIOVANNA: Ha un fremito,
MATEJ: kar ga napolni z drznostjo.
TANYA: What does it mean,‘fibrilate?’
ŽELJKO: Drgetati.
VSI/TUTTI: Ah!
10 IZ ČESA NAREJENA ONA/ IN IZ ČESA JE NAREJEN ON ...
MATEJ + ŽELJKO: On reče:
MARE: Kako je kaj tvoj čačača?
Plešejo.
DAMJANA: Ona je iz medu, brez skeletne strukture je, zato se razlije
čezenj.
Narejena je iz želje, da bi ji on dal kosti.
GIOVANNA: E fatta di utero, seni e cuore.
VSI: Ja, iz svojega srca.
TANYA: She’s made of her childhood dreams that pull her on a lead like
a dog.
MATEJ + ŽELJKO: Prav tako kot njegov tič njega.
DAMJANA: Narejena je iz svoje zmede, ki ji reče ljubezen.
ŽELJKO: Made in China,
MATEJ: in India,
ŽELJKO: Taiwan.
TANYA: She’s made of her freedom, her intellect …
ALL: Yes.
DAMJANA: iz sovraštva, svoje jeze, svojega napuha, iz jedke grenkosti
in ljubosumja.
VSI/TUTTI: Ja. / Si.
TANYA: Because she’s so made of her hormones, her juices, her
headaches, period pains, birth pains.
DAMJANA: Narejena je iz protislovja med željo, da bi jo on postavil na
piedestal in da bi jo snel z njega.
TANYA: She’s made of stability – and she hates herself for this, her
hunger to collect things:
GIOVANNA: Le scarpe, cucine e case.
TANYA: She’s made of wishing she were more mobile.
DAMJANA: Narejena je iz nezmožnosti, da bi povezala tisto, kar hoče on,
s tem, kar hoče sama.
GIOVANNA: Vuole essere libera e ha bisogno di essere amata.
VSI: Nemogoče!
DAMJANA: Narejena je iz protislovij, zelo človeških protislovij: vode,
krvi, solz, znoja, dreka, jajc, dlak pod pazduhami.
TANYA: She’s made of her vomit, of bread,
MATEJ + ŽELJKO: in iz vseh filmov, ki jih je videla.
GIOVANNA: Don Giovanni, amore mio? Don Giovanni? Rimani …
TANJA: Stay …
DAMJANA: Ostani!
MARE: Odhajam, čao!
DAMJANA: Narejena je iz vlažnosti, ko hoče bit suha, narejena je iz
resnične želje po nadzoru.
ŽELJKO: Narejena je iz občutka, da je ne bomo razumeli.
MATEJ: In verjetno je ne bomo.
On je narejen iz ...
ŽELJKO:
erektilnega tkiva, ega, prevar, alkohola, ognja, tobaka, isker, ki mu
pršijo iz oči, hitrih kril in čvrstih ritnic, ki se stiskajo, ko je na
preži ali kadar fuka. Narejen je iz jekla z mehko sladko kremo znotraj.
MATEJ: Narejen je iz prešernega smeha,
VSI/TUTTI: hahahahahahahahahahahahaha
MATEJ: pripovedovanja zgodb.
VSI/TUTTI: hoooooho ho ho ho ho
TANYA: He’s made of our frenzy.
VSI:/TUTTI: hahahaha
TANYA: He’s made of insecurity.
DAMJANA: Ne bodimo mehkužni in materinski! Narejen je iz agresije,
karte sveta, jeze in sovraštva do vseh religij.
ŽELJKO:
Iz železniških kart in sedel, iz čakalnic povprečnih hotelov, iz enega
postanka za drugim. Narejen je iz hotelskega bara ob dveh zjutraj, ko
je sam, osamljen, potreben. Pokliče prostitutko.
MATEJ: Ampak
Don Juan dobi vse zastonj?! Vsaka ženska je drugačen okus v najbolj
slastni in neskončni škatli čokolade, jezik potiska v vsako, ljubi
vsako in se ne more odločit. Brez krivde.
ŽELJKO: Narejen je iz širnih puščav, literature, pesmi in dram.
ŽENSKE/DONNE: Narejen je iz naše potrebe po Njem. / E fatto del nostro
bisogno per lui.
He’s made of our need for Him.
ŽELJKO: Joče, kadar je sam.
ŽENSKE/DONNE: Aja? Zakaj pa? / Si? Perché? / Yeah? What about?
ŽELJKO: Joče zaradi preveč lepote.
11 RESTAVRACIJA PRIZOR 3: OBA HOČETA BIT BOJEVNIKA
GIOVANNA: All'improviso …
DAMJANA: … vzame njegovo roko in si jo potisne v spodnje hlačke. Želi
si, da bi poznala njegovo pravo ime.
TANYA:
He’s ... irresistable ... as a string symphony. He’s wide awake.
Mysterious and sacred and you feel he’d be able to survive anything if
he had to and this is very attractive because it brings out the
survivor in a woman.
VSI/TUTTI: In obratno. / E vice versa.
GIOVANNA: Due sopravvissuti.
MATEJ: On reče:
MARE: Občudujem moške, ki so umrli v boju ali pobijali druge moške,
ženske, otroke, ker so zrli smrti v oči.
TANYA: my heart is broken,
DAMJANA: moja duša je ranjena,
GIOVANNA: Sto sanguinando.
TANYA: I’m torn apart,
DAMJANA: Moje življenje je razdejano,
TANYA: love is war,
DAMJANA: seks je vojna.
MARE: Strast je trpljenje. To je krščanska ideja, sočutje. Globoko
sočustvovat z drugimi je bit blizu smrti.
GIOVANNA: Lei é rapita.
12 KAJ JE DON JUAN POČEL MED VOJNO
MATEJ: Zdaj ji pove, kaj je počel med vojno:
MARE:
Med vojno sem izgubil tek, spal v blatu s tisoči umazanih vojakov,
izgubil sem lase, izgubil prijatelja, izgubil svoj um, izgubil spomin.
ŽELJKO: Med vojno sem odkril svojo zver, se zaljubil v tovariša vojaka.
MATEJ:
Med vojno sem si predstavljal, da je moj kurac bajonet. Pred bitko so
nas pitali s porniči. Posiljeval sem, precej. Sekal dojenčke na dvoje.
Odgriznil penis svojemu prijatelju, da sem preživel.
MARE: Bil sem zelo potreben, ampak če vojaki preveč fukajo, potem
nočejo ubijat
MATEJ: Hotel sem zmago.
ŽELJKO: Pisal sem pesmi, vzljubil vonj orožja, olja, umazanije in
moškega znoja.
MARE: In prvič v življenju sem občutil lakoto. Ja, lakoto po hrani in
mesu.
MATEJ: Nekdo mi je poslal razglednico:
TANYA: I miss you darling
MATEJ: in jaz nisem našel obraza,
ki bi se skladal s tem imenom.
MARE:
Včasih sem si želel, da bi imel dom, ki bi bil samo moj in bi ga lahko
pogrešal, z eno samo žensko, ki bi me čakala tam, z mojimi otroki.
ŽELJKO:
Med vojno je bilo vse tako jasno. Ljudje. Odnosi. Življenje. Smrt.
Beseda ´jebat´ je postala naš osnovni besednjak. Jebemo, jebete, jebite
se vsi!
MATEJ: Na nek način mi je bila vojna všeč, ker je bil to
kraj zame. Kraj, poln moških, ki so vsi na robu življenja in smrti,
medtem ko se zakopavajo v nevidnost zemlje.
MARE: Rad sem poniževal zapornike. Rad sem jih spreminjal v živali. Na
ženske in moške sem se naučil gledat kot na stvari.
Bistvo humorja je postat stroj.
MATEJ: Ja. Glupa mašina.
MARE: Mogoče toliko fukam, ker moram pozabit.
ŽELJKO: Ko sem se vrnil iz vojne, sem se počutil čisto. Počutil sem se
kot dober človek. Počutil sem se bliže drugim moškim.
MATEJ:
Ženske so se prepirale z mano (prasice)! Nisem poslušal njihovega
govorjenja, pacifističnega sranja! Opravil sem svojo dolžnost, kot bi
jo vsak pošten moški. Naredil sem, kar mi je bilo ukazano.
MARE: Jaz sem čisto navaden tip, veš, samo navaden junak, ki skače
skozi okna na svojega konja in odgalopira stran.
TANYA:
Don Juan my love? Don Juan? Aren’t you tired of all this? Wouldn't you
like to curl up on a sofa like a cat and stay? Stay.... I’ll take care
of you. I’ll let you display your weapons on the wall, I’ll let you
tell stories about your war at our dinner parties. I’ll let you imagine
I’m the soldier friend you loved. I’m the enemy you killed my friend.
I’ll let you have your breakdown,discreetly. I’ll lie next to you and
never ask you anything. I’ll let you play golf.
MOŠKI: Golf?
TANYA
IN DAMJANA: Golf is green and slow and bourgeois and you get to hit a
very small thing around the place from hole to hole. / Golf je zelen in
počasen in buržujski in namen je nabijat zelo majhno stvar vse naokrog,
iz ene luknje v drugo.
13 JE DON JUAN NAŠ ALTER EGO?
TANYA: I need to get back to the scene..
more detail… Colour?
DAMJANA: Škrlatna, barva budoarja.
TANYA: I like that word ‘boudoir’: a place to sulk and brood in …
DAMJANA: Ona je navdušena nad njunim pogovorom. Besede jo vznemirjajo,
ker misli v slikah.
TANYA: She wants to understand Men. Get inside their heads.
DAMJANA:
Zdaj je že zelo vpletena, od glave do jebenih peta. In razumet moramo
razloge za takšno obnašanje. Don Juan vedno skače skozi okna ven in
skozi okna noter, v višja nadstropja, in se upira težnosti.
TANYA: He has to come in like an angel, through the window, from the
sky, unannounced.
TANYA + DAMJANA: Kot veliko jebeno presenečenje! / A big fucking
surprise!
DAMJANA: In me ga spustimo v svoje spalnice, ker je naš alter ego?
14 DRAG KING DON JUAN
G. pride, zbor jo oblači v moško obleko
GIOVANNA:
Voglio essere Don Giovanni. Voglio volare dentro finestre di camere da
letto, dentro lenzuola di seta, dentro corpi sorpresi/stupefatti.
Voglio essere il migliore amante.
DAMJANA: Jaz tudi!
GIOVANNA: Non voglio dover pensare di dover essere cativo per essere
Don Giovanni. Non voglio uccidere nessuno.
Ne, ne, ne.
GIOVANNA: Nikogar nočem kontrolirat. / Non voglio controllare nessuno.
DAMJANA: Jaz pa.
GIOVANNA: Voglio peró que questa persona sia innamorata di me.
MATEJ + ŽELJKO: Saj to je kontrola!
VSI: Ja.
15 RESTAVRACIJA PRIZOR 4: DON JUAN NIMA SVOJE POSTELJE
TANYA: I need to set the scene... Magenta?
VSI/TUTTI: Ja. / Si. / Yes.
TANYA: And close ups?
DAMJANA: Ja, zelo blizu moraš, če hočeš odkrit resnico za temi
ŽELJKO: rjavimi,
TANYA: blue,
MATEJ: zelenimi,
DAMJANA: črnimi očmi.
ŽELJKO: Poglej v njegove oči!
MARE: Noč je mrzla,
ŽELJKO: reče on, ves poten,
MARE: bi preskočila posladek, brendi itd., itd. in šla kar v posteljo?
TANYA: BED?! Yes, I'd like to come back to your place.
DAMJANA: reče ona.
ŽELJKO: On reče:
MARE: Jaz nimam stalnega bivališča. Moj dom je v vsakem telesu, ki ga
zapeljem.
TANYA: So he invades other peoples spaces, breaks in like a thief!
ŽELJKO: Ampak saj ga povabijo, naj vstopi.
MATEJ: V tem je finta. Vdira vanje z dovoljenjem.
ŽELJKO: Ja.
MATEJ: Vzpodbujat zapeljano, naj bo zapeljano, je tehnika, ne?
ŽELJKO: Torej ni tat?
DAMJANA: Tat je.
ŽELJKO: Zakaj?
DAMJANA: Krade izbire.
ŽELJKO: Ker ne obljublja večnega skupnega življenja?
DAMJANA: S tem, da ga onemogoča.
TANYA: No, because he isn't listening
ŽENSKE/DONNE: Prasec! / Il bastardo! / The bastard!
MATEJ: Reče ona
ŽENSKE/DONNE: in ga ljubi. / e lo ama. / and loves him
16 KAJ ON HOČE OD NJE / KAJ ONA HOČE OD NJEGA ...
ŽELJKO:
Uživaš, da te uživam, potem pa postaneš tako prekleto sentimentalna!
Hočem, da se NIKOLI ne zaljubiš vame, prav? Hočem, da si čustveno
močna, in nikoli, ponavljam, nikoli me NE boš ljubila!
MATEJ:
Hočem te obleč v pasove s podvezicami, svilene nogavice, rdečo šminko,
hlačke, preklane v mednožju, v vse to! Zvezal te bom in vate z zobmi
vtetoviral svoje ime. Zaradi vsega tega sranja sem takoj ves trd!
MARE:
Jaz imam raje abstrakcijo, črna platna, hodnike, čisto misel. Globoke
misli so zelo seksi, Rothko je zame seksi! Čista misel nas loči celo od
delfinov! Ne potrebujemo figurativnih podob, da bi nas premaknile!
Premikamo se od znotraj.
DAMJANA: Vzburi moj intelekt! Sčisti moje površine! Odnesi moje smeti!
GIOVANNA: Sii spontaneo e astuto e molto molto esigente, ma scegli me!
DAMJANA: Bodi ves iz sebe, ko ti povem, da sem noseča. Ja, in želi si
moje jebene otroke!!!
TANYA:
I want you to love my being in charge but remain powerful yourself! I
want you to lick the lines on my face! I want you to understand the
stories behind those lines and tell me my mind blows you away!
DAMJANA: Užival BOŠ v mojem uspehu, v moji moči. Rekel boš:
MOŠKI: Ti si najodličnejša in najlepša ženska in tvoja bližina je
privilegij.
TANYA:
Mend all the broken things in my house. I want you to do all this in
one night. Make it all come right. Make it all come right.
DAMJANA: Odpri okno, samo ne skoči,
GIOVANNA: fai entrare la luna,
TANYA: rub my butt, be gentle
DAMJANA:
pojdi gol na balkon in zatuli, pridi nazaj in skoči name, osvobodi
svojega konja, reci, reci mi, da boš končal vse vojne,
TANYA: tell me you'll change the world for me. Tell me you understand
our differences!
MATEJ:
Razlika med nama je, da ti misliš, kako lahko vsak konflikt zgladiva,
misliš, da lahko postaneva boljša! Razlika je v tem, ker misliš, da
lahko moške spremeniš, razlika je, ker res, res misliš, da se lahko
spremenimo!
DAMJANA: Ok, ustavi me, če postanem sentimentalna, ker velikokrat
zamešam svoje užitke z občutki.
TANYA:
I want you to leave me my space and totally understand! I want you to
disappear without a trace, WITHOUT A TRACE YOU HEAR?
GIOVANNA: Vatene col tuo cavallo e vatene fuori di qui all'inferno!
DAMJANA: Jutrišnji dan hočem začet sveže pofukana, brez sence
nostalgije.
TANYA: Teach me this: make me break the cord of desire, free me! Let me
fly away ...
MARE: Ljubim zahtevnega nasprotnika.
ŽELJKO: Taktika, taktika.
MATEJ:
Rad vem, da jo lahko odnesem, ne glede na to, kaj naredim. Da ji
govorim, kako sem zaposlen, kadar v resnici nisem tako zelo zaposlen.
Ljubim ljubim ljubim, kadar jo obsede vprašanje, zakaj sem tako
zaposlen.
ŽELJKO: Zajtrk bi bil v redu, ampak brez zamere, jajca jem v sedlu,
svojo kavo pijem v galopu.
MOŠKI: Ne čakaj name!!!
MARE: Povoha svoj prst: »Dober okus imaš. Mesidž ti bom poslal, obraza
nikoli ne pozabim.«
TANYA: Whatever he says is wrong for her.
DAMJANA: Ja, ker karkoli reče, ne zadeva nje.
TANYA: I want and I don't want! I want him here, I want him gone.
ŽENSKE: SOVRAŽIM TA OBČUTEK! / I HATE THIS FEELING!
Ženske si pulijo lase.
MARE: Pizda, nehaj s tem sranjem! Prosim, nehaj se cmerit! Nehaj se
cmerit!
MATEJ: Mislil sem, da sva si enaka.
ŽELJKO: Glej, to je bilo SIJAJNO, ti si bila SIJAJNA, ampak tam zunaj
je še toliko različnih okusov. Zdaj pa grem!
Skočijo v blazine. Ženske se počasi pomaknejo k robu odra. Moški
stopijo bliže, da bi občinstvu upravičili svoje ravnanje.
17 DON JUANOV DISKURZ O POROKI
ŽELJKO: Poglej, poroka je farsa.
MARE: Nekaj, kar bi rad razdrl.
MATEJ: Ja, ja, ja. Poroka je za bančne račune, odvetnike, dediščino,
ŽELJKO: prevare.
MATEJ:
Ampak meni so všeč poročene ženske, čudovite so. Poročene ženske me
rade fukajo in jo hitro pobrišejo (razen ob redkih priložnostih, ko jih
zanese strast).
ŽELJKO: Rad imam dobro poroko. Včasih nategnem še moža.
MARE: Konec koncev se vse vrti okrog živčnih končičev.
18 SUROVA KUPČIJA: DON JUAN JE NAMENJEN V PEKEL
MATEJ:
Poslušaj, jaz grem v pekel. Si slišala, kaj sem rekel, ponavljam, jaz
grem v pekel. Zato pridi z mano, če hočeš, ampak ne prosi pozneje za
nebesa.
ŽELJKO: Ona reče
ŽENSKE: Prasec! / Bastardo! / The bastard!
TANYA: And imagines how it might have been if he had stayed and they’d
got to know each other very well …
19 ČE BI BIL OSTAL ... (ENA VERZIJA)
Zelo hrupen in nasilen pretep z blazinami.
DAMJANA: Pojdi in jebi se!
ŽELJKO: Kar bi bilo gotovo bolj zabavno kot s tabo!
DAMJANA:
Dala sem ti vse, vse, kar ženska lahko da, in ti si vse vrgel stran kot
drek! Nič ne veš o tem, kaj ženske hočejo! Ti si navaden kliše! Ne
maram neobrezanih moških!
ŽELJKO: Ne maram neobrezanih žensk. Tvoja pizda smrdi po ribah.
DAMJANA: To reče vsak moški, ki ne ve, kako smrdi njegova sperma.
MARE: Ah, nekdo me kliče na mobi. Prosim, tiho bodi, moram se oglasit!
Kdo si že ti?
GIOVANNA:
Non mi sorprende che tu ti senta solo. Sei infantile e puerile. Cresci!
Non sopporto neppure l'idea a che tu mi tocchi. Adoro il mio spazio
quando non ci sei.
MARE: Opomni me, naj nikoli več ne fukam nevrotikov!
TANYA: You’ll never make it! You’ll never make it!
MATEJ: Ti si oblastiželjna prasica z veliko več testosterona, kot ga
lahko obvladaš!
TANYA: Everywhere you go you leave a trail of mess behind like some
dysfunctional garbage truck!
MATEJ: Ženske se ne znajo tepst. Dajte mi moškega za boj!
TANYA: Fight me! Fight me!
MOŠKI: Veš kaj? Dolgočasiš me!
ŽENSKE/DONNE:
Poglej me, jebemti! Jebemti, poglej me v oči! / Guardami, cazzo,
guardami negli occhi. / Fucking look at me! Fucking look me in the eye.
MARE: Gabi se mi, kako deluje tvoj um!
Ti si ošabna krava!
GIOVANNA: Sei un derelitto. Non vali niente. Sei patetico e io non ti
amo.
MARE: Jaz pa ne ljubim tebe!
DAMJANA: Sovražim te!
ŽELJKO: Bi se dala dol?
DAMJANA: Ničesar nisi dosegel v življenju, razen sledi strtih žensk, ki
se cmerijo v tvojih stopinjah.
MOŠKI: Baj baj!
TANYA: That was ridiculous I'm so sorry.
MATEJ: Rad bi rekel samo, da mi je žal za to, kar sem rekel o tvoji
pizdi, ne vem, kaj me je prijelo.
TANYA: I’m sorry for what I said about your dick. I don't know what
came over me.
GIOVANNA: Scusa per aver pensato che sei un bastardo.
MARE: Rad imam tvojo domišljijo. Oprosti, da sem rekel, da si nevrotik
– mislim, saj si – ampak saj smo vsi …
DAMJANA: Oprosti, da sem ljubosumna.
ŽELJKO: Oprosti, če je bilo videt, da bom ostal dlje. Oprosti, če sem
te zavajal.
DAMJANA: Oprosti, če sem postala prezahtevna.
ŽELJKO: Oprosti, da nikoli ne morem dolgo ostat.
TANYA: I’m sorry I tried to make you stay and be normal.
MATEJ: Žal mi je, da ne morem ostat in bit normalen.
TANYA: I’m sorry I even mentioned the word normal because I don't even
know what it means and I don't think I like the idea.
MATEJ: Žal mi je, da ne zajtrkujem.
TANYA: Do you think normal means I eat breakfast?!
ŽELJKO: Oprosti, če se ti zdim manj kot popoln. Samo moški sem.
DAMJANA: Ne tlači me v isto omaro z drugimi normalnimi marmeladami!
MARE: Oprosti, da moram skočit skozi okno na svojega konja. Takšen pač
sem.
GIOVANNA: Scusa per non essee quella monaca zen che credevo di essere.
ŽELJKO: Oprosti, da ubijam.
MARE: Oprosti za vse vojne.
MATEJ: Žal mi je za vsa posilstva.
ŽELJKO: Za vsako nasilje, ki ga je moški kdaj zagrešil nad žensko.
TANYA:
He’s feeling very very guilty and responsible all of a sudden as a man.
You can't apologise for all men for godsake, that so grandiose and
theatrical.
MATEJ: Oprosti, da sem grandiozen in teatralen.
DAMJANA: Oprosti, da lahko rojevam.
ŽELJKO:
Sovražim tvojo moč, ampak glede tega je nemogoče bit politično korekten
in nikoli te ne bi spravil v posteljo, če bi ti povedal resnico.
MARE: Oprosti, da hranim svoj intelekt na tvoj račun.
DAMJANA: Oprosti, če te spet prepričujem,
da bi ostal, to je refleks.
ŽELJKO: Oprosti, nisem za ljubezen, preveč ljubim igro zapeljevanja.
DAMJANA: Jaz sem za ljubezen, ti si proti, kdo bo zmagal?
MATEJ: Oprosti, moj kurac je tukaj car.
TANYA: I understand. Sorry I say I understand when really I’m just
suffering.
ŽELJKO: Oprosti glede zajtrka. Oprosti, da so šla jajca v nič.
TANYA: Sorry I want babies.
MARE: Čisto sem se izprosil.
DAMJANA: Jajca so metafora.
20 DON JUANOVA NUJA ODITI. PRIZOR LOČITVE
MATEJ: Ljubim zahtevnega nasprotnika
Rad se opravičim, kdaj pa kdaj
Ljubim priokus krivde, sramu in dvoma v čorbi popolnega opustošenja
Ljubim to, da življenje ne pomeni veliko, in njo, ko se dotakne mojega
srca ... samo utrip ... To je dober občutek. Nevaren.
Rad ji pokažem, da ni pravil
Da ni boga
Rad rijem po njej, najprej z besedami
Ljubim jo, ko išče besede
Rad imam besede na koncu svojega jezika,
ko jih uporabim
Ljubim to, da jih lahko polagam v njena usta kot vino
Ljubim to, da se bom mogoče, mogoče nekoč res zaljubil
In se požrl
Mogoče se bom res zaljubil in ... in hotel ostat na zajtrku.
Elastična gumica sem.
Ljubim svojega konja, ki me čaka zunaj
Ljubim svojo jamo
Ljubim svoj penis
Ljubim svojo svobodo
Rad vem, da bi lahko ostala skupaj za vedno ...
Najraje pa rečem zbogom
Vsak hip bom skočil skozi okno in videla se ne bova nikoli več. Treba
je v pekel.
TANYA: Yes, go to hell.
MATEJ: Oprosti, ampak jaz ne verjamem v pekel.
TANYA: Neither do I. Have a good trip.
Wrap up warm.
MATEJ: Oprosti, ampak topla obleka za v pekel ni najboljši nasvet.
TANYA: She gives him a thermos of ice cold water.
MATEJ: Hm, to okno je malo visoko.
TANYA: Your horse is getting impatient.
MATEJ: Oprosti, ampak ta prizor traja dlje.
TANYA: Please, jump, I’m exhausted.
MATEJ: Oprosti, ampak še nekaj je.
ŽENSKE/DONNE: Pojdi, pojdi, pojdi! / Vai, vai, vai! / Go go go
MATEJ: Izgleda, da se me hočeš na hitro znebit.
ŽELJKO: On skoči.
GIOVANNA: Lei si siede.
MARE: Konj odpeketa, peketepekete v daljavo, konj peketa ...
DAMJANA: Ona se odkrito zasmeji, ker znotraj nje ostaja on. Vrnil se bo.
ŽELJKO: Tema. The End.
21 BI GA LAHKO PREPRIČALA, DA BI OSTAL?
DAMJANA: Torej, prizor je bil tak: Skozi okno je skočil noter. Zgrizla
sta se. Ona je zagnala je paniko.
GIOVANNA: Perché questo panico?
DAMJANA: Zakaj panika? Ustrašila se je, da bi pobegnil stran.
TANYA:
What could I have done to make him stay? Shut the window and lock it,
put the key in my cunt. Sit legs apart on the steps of the doorway,
fill his nose with my smell
DAMJANA: Povej, da se ne boš nikoli zaljubila vanj, da te zanima samo
seks, njega sploh ne potrebuješ.
GIOVANNA:
Cucinagli gli spagetti, fa uno spogliarello sul tavolo, ridi a
crepapelle alle sue barzellette, ascolta con tutta te stessa. Aghhhhhh.
DAMJANA:
Povej mu, da boš vedno tam, ko te bo potreboval, ampak brez vsakih
obveznosti ali kakršnegakoli pritiska. NOBENEGA PRITISKA, PRAV?
GIOVANNA: MA NON NON NON NON NON MAI MENDICARE!
DAMJANA: Bodi vse, kar si lahko predstavljaš, da si želi, in si potem
nasprotuj in bodi nasprotje, ker si bo želel tudi to.
22 ONA IN ON PO LOČITVI
TANYA: We need to get back to the seduction scene though.
DAMJANA: Vse to je bilo izmišljeno. Bila je prihodnost, ki se ni
zgodila.
TANYA: So he fucked off? Where’s she then?
GIOVANNA: Ha pagato il conto?
DAMJANA: Seveda.
TANYA: How did she get home?
DAMJANA: Zdaj je obupana! Pogoltnila so jo čustva. Globoka penetracija
v njeno dušo.
TANYA:
Smelling him on her still − she brushes her hair, moisturizes, sits on
the toilet, tidies the kitchen, puts a few things away, vomits. Vomits
again.
DAMJANA: On je medtem že 10 kilometrov stran. Izpod konja
se praši, počuti se zelo zelo pozitivno. Smeji se, ker se je odlično
zabaval, in njegov lulček je ves znucan in ona je bila dobra v
postelji, zelo dobra. Mogoče jo bo obiskal naslednjič, ko bo spet v
mestu, lepo je dišala in pametna je bila, kar je pomagalo. Citiral ji
je Shakespeara, medtem ko je odhajal.
TANYA: For ever and for
ever farewell, if we do meet again, we’ll smile indeed; If not, ‘tis
true indeed this parting was well made.
TANYA: It broke her heart. He had no fucking idea!
DAMJANA: Ona zapre okno, sede na posteljo …
GIOVANNA: … prende il cuscino,
TANYA: looks at the phone for messages, just in case, jumps each time
it rings. She drinks a bottle of gin,
GIOVANNA: prende il cuscino e lo piglia a pugni, lo bacia e lo
riassetta.
TANYA: I’m angry.
GIOVANNA: Se lo mette fra le gambe.
DAMJANA: Rez na Don Juana, ki jezdi stran. Po vroči zaprašeni cesti.
GIOVANNA: No, no, no. Habbiamo detto che sabbe stato un clima freddo,
ricordi?
DAMJANA: Dobro. Zaledenela cesta. Konju drsi.
23 DOLORES, DON JUANOVA ZVESTA KOBILICA: POGLED S STALIŠČEM
DAMJANA:
Sem njegov pobeg, njegova svoboda. K meni se vedno vrača. Težko je na
svojem hrbtu prenašat Don Juana in ga čakat, medtem ko se kurba
naokrog. Odnesem ga iz buržujskega pekla rožljanja sabelj in ihtečih
žensk, hitreje in hitreje in hitreje. Moj hrbet je vroč in izloča
oljnat pot. Voham spermo, še vedno na njem
Vznemirja me njegova
potreba po begu, z mojih ustnic se cedi. Partnerja v boju sva, njegova
uzda v mojih ustih me sili v nasmeh. On ima rad svoj oves in jaz
svojega. Jem mu iz rok …
Neeeeeeehahahhahhhahhahhhahh …
MENE IMA NAJRAJE,
LJUBI ME, LJUBI, LJUBI ME!
Poznam
njegove skrivnosti in jih hranim, poznam njegove demone in temne misli,
njegova razpoloženja poznam. On šepeta: Dolores, zapleši, daj, za naju,
odnesi me daleč stran od nje. Nikoli več je nočem videt.
Patapatapapapaptapapatttapppa …
Ljubim ga, nosim skrivnosti,
bremena moškega, čez vode, sneg, čez meje, čez puščave, mimo mejnikov,
čez gorovja. Jaz sem erotično doživetje samo po sebi.
Ljubi me. Midva sva tim, pas de deux.
Ljubim
to, kako skozi okna skače na moj hrbet, TUMP, ko njegova rit pristane
na moji hrbtenici. Gremo, gremo, gremo, gremo, punca! Hočem, da iskre
letijo izpod mojih podkev. Hočem mu podarit svet!
Ja, bralec: Nosila sem ga.
24 FRIENDSREUNITED.COM: ZAPELJANA KOT STARA ŽENSKA / DON JUAN
KOT STARI MOŠKI
Zelo zelo stara ženska trepeta v praznem prostoru.
DAMJANA:
Mnogo let pozneje se ženska sprašuje, ali je še živ. Priklopi se na
internet in najde na tisoče Don Juanov. ►Končno ga najde na
FriendsReunited.com.
Don Juan je bil tu. Ranil je to odprtinoznotraj in zunaj, to srce, ta
raztreščeni um. Ja, vse nas je zajebal.
Nenadoma zazvoni mobilni telefon.
TANYA: Hello?
MATEJ: Halo, Juan tukaj, se me še pomniš? Prijetno noč sva preživela
skupaj.
TANYA: Yes?
ŽELJKO: Tatarski biftek, dež, maskara itd. in odjezdil sem na svojem
konju ...
DAMJANA: Ja?
ŽELJKO: … proti zori.
GIOVANNA: Si?
MATEJ:
No ... nikoli ti nisem povedal, kako zelo hvaležen sem ti za ves gnoj
in vse dragulje, ki sva jih naredila skupaj. Nikoli ti nisem povedal,
da se te bojim.
ŽELJKO: Izmučen sem od seksa, v bistvu sem katastrofa. Želim si, da bi
izginil.
GIOVANNA: Lei dice:
TANYA: I’m too tired to go on with this story, it’s exhausting. We
fetishise our emotions.
MATEJ: Ja, iluzije pobegov …
DAMJANA: … ja, oh, oh, oh in nevarnost …
VSI/TUTTI: Ja … / Si …
TANYA:
I repeat, we fetishise sensations and emotions, they’re cultural as
much as anything, ideas about ideas, fantasies about fantasies.
DAMJANA: Vroč vosek nekoga drugega, nekoga drugega svila, nekoga
drugega korzeti …
VSI/TUTTI: Ja … / Si … / Yes ...
DAMJANA: Ko nas poželenje poveže …
VSI/TUTTI: Ja … / Si … / Yes ...
DAMJANA: transcendira logiko …
VSI/TUTTI: Ja … / Si … / Yes ...
DAMJANA: razsvetli vsakdan …
VSI/TUTTI: Ja… / Si… / Yes ...
TANYA: With sex we make it all disappear. It’s the great illusion.
MATEJ: Tukaj je, ves ta gnoj, zdaj pa pojdi z mano, in naredila bova,
da izgine.
GIOVANNA: La porta si apre. Lui entra.
MARE: Jaz sem ideja, erotična ideja, konstrukt, raj, pekel. Pravzaprav
sem izpolnitev želje.
TANYA: He takes my hand, lifts me up, takes me to the window where my
old mind has been,
DAMJANA: … zaluča me ven …
GIOVANNA: E sto volando.
TANYA: Flying.
GIOVANA: Volando.
DAMJANA: Letim.
Konec. The end.
English version / angleska verzija
DON JUAN. WHO?
Written by: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur,
Marko Mlačnik, Tanya Myers, Matej Recer, Giovanna Rogante
with contributions from
Maruša Geymayer-Oblak and Ruth Posner
EDITED BY Anna Furse and Željko Hrs
Translation Tibor Hrs Pandur
Slovensko mladinsko gledališče
& Athletes of the Heart
Maj - Julij 2007
1 MYTHS: THE WELDER
Darkness.
Sparks start to fly. We see a welder faintly in the darkness fully
dressed and masked. A naked man appears behind this figure, embracing
it from behind, begins to undress the welder. It’s a naked woman. She
downs her tools, reluctantly yields to him.
2 THE HUMAN SPECIES: DON JUAN AND HIS PREY
MATEJ: Man.
DAMJANA: Woman.
MATEJ: Seducer
DAMJANA: Seduced
ŽELJKO: A story as old as the hills.
TANYA: For this woman, any intimacy that takes place here might result
in sex.
MATEJ: For this man, sex will result but never become intimacy.
GIOVANNA: Who is this Man?
ALL: Don Juan
GIOVANNA: Don Juan Who?
ALL: The Don Juan in our minds.
TANYA:
Many women have been converted by him, virgins, married women, single
women, women who don’t want to get involved, women who don’t like men
at all. Even nuns. Because he’s a calling, a vocation.
DAMJANA: She wants to taste the phenomenon for herself. The man so many
books have been written about, poems, operas, movies,
websites.
3 DRESSING DON JUAN AND HIS PREY FOR SEDUCTION
TANYA: Ok. We need to set the seduction scene. Where does all this
happen? Climate: Summer? Or Winter?
DAMJANA: Let’s imagine our Don Juan in the snow. They always put him on
some Caribbean island or hot dry lands…
ALL: OK. Winter.
ŽELJKO: They can’t do this story naked. They have to start dressed and
then go naked. And then dressed again.
DAMJANA: How does he get himself ready for the task this naked pagan?
TANYA: He showers.
DAMJANA: Does he sing?
MATEJ: He’s whistling something
They are whistling
DAMJANA: What about her?
TANYA: A long hot bath with lemon and olive oils.
GIOVANNA: Horse’s milk.
MATEJ: It stinks of hot milk and lemon.
ŽELJKO: She doesn't want to emerge smelling of lemon cheesecake, so she
adds some rosewater.
MATEJ: And now we’re in a movie we’ve all seen: camera catching the
soap bubbles on her slightly sweaty cheeks and upper lips.
TANYA: We need to remove this camera! How do we rise above cliches?!
How can we do this? How can she do this? Is it possible?
ŽELJKO:
He likes to watch himself. He likes to watch himself in the steamed-up
mirror, likes to write words on the mirror so as to see himself through
the lines.
MATEJ: And the mirror’s saying to him
MATEJ, ŽELJKO: You-are-the-best –You-are-the-best.
TANYA: Sweating
MATEJ: Very very clean.
ŽELJKO: Arsehole clean.
GIOVANNA: Balls clean.
ALL: Edible!
MATEJ:He
loves to be clean. It’s like tabula rasa. He can think himself into a
new conquest with a clean body. His body a blank canvas.
ŽELJKO:Yes, every time’s like the very first time.
MATEJ: Yes, a page of paper needing to be written on.
ALL: Yes.
DAMJANA: A body to write the smells of this night on to.
TANYA: Write on my body!
MEN: I am!
DAMJANA: There’s a kind of special attention he gives to his genitals,
touching himself with desire, maybe plucks a hair or two.
ŽELJKO: She isn't actually that interested in his size. She has
imagination.
MATEJ: They all do. She’s moved by his … well, his everything. It’s
beyond the mechanical.
DAMJANA: You know something that occurs to me?
ALL: What?
DAMJANA: She won’t be worrying about the size of her vagina, odd, no?
TANYA: Does she shave her pubic hair?
GIOVANNA: Yes but not totally.
ALL: intimfrisur
MATEJ: Is she doing this for him?
TANYA: She’s doing this for herself. There’s something narcissistic in
wishing to please another.
DAMJANA:
In front of the mirror she observes herself from all sides, touches the
parts she doesn't like. She hasn't eaten all day to keep her belly
tight, now she's starving!
ŽELJKO: Turquoise scarf?
ALL: yes yes yes
MATEJ:
Yes he has whole collection of them. He chooses them according to his
mood. They also come in very useful for mopping up tears, semen, blood,
snotty noses from crying.
ŽELJKO: He can play the silk scarf erotic thing on her skin with it if
she likes.
WOMEN: Hmmmmm
Mess in her head
MEN: Why?
TANYA: Does she want to go to this place?
GIOVANNA: She's confused
DAMJANA: She’s on fire. She wants everything.
TANYA: She’s trying on the cliches and they fit
DAMJANA: She wants her own story.
TANYA: On the other hand she wants to kiss a frog and change the world.
MATEJ: He’s ready
ŽELJKO: Black and white, elegant.
MATEJ: Very elegant, total cliches that work every time.
GIOVANNA: But no tie.
MATEJ: Well…
ŽELJKO: Maybe something else to untie later.
MATEJ: He can always use the tie for a little light bondage just for
fun.
DAMJANA: Yes. ok.
TANYA:
She’d planned on the black dress... That falls off her shoulders when
she laughs. Yes, black dress on a white soul. What about her face?
GIOVANNA: Right. Big fat mascara
ŽELJKO: Jewelry!! We forgot his jewelry!
DAMJANA: Something very simple
MATEJ: Natural materials tooth of grizzly bear, or shark or some mystic
symbol,
ŽELJKO: so he can tell a story later
MATEJ: Yes something on his finger he can stroke and talk about after
the first fuck always goes down a treat.
ŽELJKO: He can say:
MATEJ: well this ring is... blah blah
ŽELJKO: and she’ll be fascinated.
MATEJ: Especially as the ring he’s talking about was inside her just
minutes ago
TANYA: So he chooses his gadgets as storytelling devices?
MEN: Yes.
TANYA: Talented schmuck
ŽELJKO: Because he knows there’ll be questions and he knows that all
he’ll be wearing when those questions come is his ring.
WOMEN: I WANT HIM!
DAMJANA: But we haven't even set the scene for the meeting!
GIOVANNA: She’ll pick his dick out of his pants like a small worm
tumbling on the edge …
DAMJANA: This is all in her head still
ALL: In hers and ours. She is us, we are she,
MATEJ: it’s a gestalt thing
ŽELJKO: Yes, our nipples are hard already.
GIOVANNA: Yes we’re all longing for the moment
ALL: ooh ahh lalala mmm
DAMJANA: When she walks in
MATEJ: her dress makes that nice shape between her legs.
ŽELJKO: Describe:
MATEJ: Like:a cat rubbing itself between her legs.
ŽELJKO: I like that image. It kind of works for me.
MATEJ: The legs crossed in front of each other making the fabric fall
into the crotch, fabric falling on bones…
4 LAYING THE SEDUCTION SCENE PLOT
TANYA: We need to set the scene. Seduction. A dinner. The Man and Woman
have met briefly.
DAMJANA: Animal attraction.
MATEJ: He asked her to dinner. Nice restaurant. The table talk and
dinner are a cover for the subtext: they’ll fuck tonight.
ŽELJKO: He’s a great lover. She’ll fall for him.
GIOVANNA: She’ll want him to stay. Get married.
MATEJ: He won’t. He goes.
ŽELJKO: Jumps. Out of the window.
DAMJANA: She loves him for the pleasure he gave her and hates him for
quitting.
TANYA: She thinks a lot about what might have been.
GIOVANNA: Houses, babies, holidays etc.
DAMJANA: He’s on to the next conquest.
TANYA: Repetition neurosis.
GIOVANNA: Repetition neurosis.
DAMJANA: Nevroza ponavljanja.
TANYA: She looks out the window a lot.
GIOVANNA:The window he jumped out of.
DAMJANA: This is cliché. The bare bones of a plot.
GIOVANNA: Lets put flesh on this bone.
TANYA: Nuance.
DAMJANA: Finesse.
GIOVANNA: Contradiction.
TANYA: Narrative choices.
DAMJANA:
Let’s see what they do. How they do it. Why. What they think. Feel.
Lets see why he goes. And why she wants him to stay. What might happen
if he does. Why he goes. If he ever comes back. We need to be forensic.
GIOVANNA: Is there a war on?
TANYA: There’s always a war on.
GIOVANNA: I mean here.
DAMJANA: No. Elsewhere. He returned from it. A changed man. But we’ll
get to that later.
5 THE DON JUAN IN OUR MINDS
MARE:
I’m the Don Juan in your mind. I’m a filthy desire you have despite all
your politics, all your ideals all your dreams . I’m the reminder of
what we are made of before civilisation, before Christ or Allah. I
stink of the sweat of my horse who’s always running.
ŽELJKO: You
love me because I can’t be trapped by your pathetic desire to cream
over the cracks of reality with the froth of the idea that there can
ever be rational emotional relationship. I love you all. Amen.
MATEJ:
I' m the Don Juan in your mind and I just fucked you. Yes, that was me!
I thought you got it. I thought you wanted what I wanted. Why do you
have to spoil it all?
ŽELJKO: I’m the Don Juan in your mind and I’m depressed.
WOMEN: Oh…..
ŽELJKO:
I’m so sick of all the lies people tell I wish I could make you happy
but nobody wants to know. They all want a cat and a casserole.
MARE:
I’m not really as you imagine me in your pulp fiction clichés. I refuse
to be caught, seen, trapped by the eye of consciousness of Man I insist
on remaining, like Schroedinger's cat - a kind of fantastical theorem
that you can puzzle over. Whilst I en-joy myself. You wrestle with
yourself and I love to watch this struggle between good and evil
enacted on your own body as your hands twist and turn and pull
neurotically at the fabric of your skirt:
WOMEN: WILL I LET GO
AND FUCK THIS MAN?!
MEN: ITS NO GOOD YOU FOOL!
MATEJ: I’m in your mind, and I’m counting
MEN: 1,2,3,4. 1,2,3,4. 1,2,3,4.
ŽELJKO: your heart is racing
MEN: 1,2,3,4. 1,2,3,4. 1,2,3,4.
MARE:
In Mozart’s opera I had 640 Italian women, 231 Germans, 100 French, 91
Turks and 1003 Spaniards. Click on Amazon.Com and you’ll find 17405
hits. Sixty million three hundred thousand hits when you enter Don Juan
on Yahoo. There is 3.220.000 pages if you are looking for dating Don
Juan on Yahoo, sex porn Don Juan has 1.200.000 pages and if you type
sex Don Juan you’ll find 7.780.000 pages.
MATEJ: You disgust me.
You disgust me with your ridiculous need to categorise to produce a
taxonomy of desire, your need to be number one. I’m a democrat. All
flesh is equal. Stop the heart.
MEN: 1,2,3,4. 1,2,3,4.
MATEJ: I really don’t like it when you ask questions:
DAMJANA:When will you come?
TANYA: When will you go?
GIOVANNA: Do you like me?
DAMJANA: Do you love me?
TANYA: How many lovers have you had?
GIOVANNA: Do you want sugar in your coffee in the morning?
MATEJ: Ect ect. Stop asking questions ok?
ŽELJKO: I really do have the capacity to love you and leave you
MEN: 1,2,3,4.
DAMJANA:
Don Juan is in my mind and I don’t judge him actually. I like him, he’s
a beautiful man but I’m trying not to fall. Dio mio, oops...
TANYA:
I have to imagine each man is Don Juan somehow, loving and leaving me,
jumping from windows post coitally foregoing scrambled eggs and coffee,
exchanges of address, all that shit. I have to imagine each man is Don
Juan unless proved innocent.
MATEJ: In my mind it’s like this:
I’m really a very simple guy. I listen to my dick like all men. I’m not
evil. I make nice salad. I have good taste in music. I don’t have a
bank account. You look great. I like you. So? What’s the problem? We’ll
fuck. You’ll fall in love with me. We’ll get married. There’ll be
canapes.
DAMJANA: And champagne.
MATEJ: You’ll get
pregnant. I’ll take care of the baby in the middle of the night. So
that you can sleep. You’ll be more interested in the baby than me. I’ll
go and fuck a childless foxy woman. You’ll never know. You’ll never
want to know. I’ll be Don Juan forever. And you’ll feel as if you’d
conquered me. Tamed me. And this will make you feel proud of yourself.
6 HOW CAN WE HAVE AN AUTHENTIC FEELING IN THIS CULTURE?
MATEJ: Before leaving, the great Don Juan
was masturbating
ŽELJKO: One has to forgive the tenor for clearing his throat.
MATEJ: It kind of warms him up like a ballerina with her plies.
ŽELJKO:It takes the edge of things.
DAMJANA: Don Juan is just a dream
MATEJ: No no no he’s not a DREAM. HE IS THERE, IN THE RESTAURANT!
ŽELJKO: Smoking.
MATEJ: Waiting,
ŽELJKO: a smile curled on his upper lips.
DAMJANA:
How can I have an authentic feeling? I want an authentic thought,
image, feeling but its impossible in this culture. I want to feel
something new and new and new and …
7 RESTAURANT SCENE 1
TANYA: I need to set the scene:
GIOVANNA: Rain.
ŽELJKO: A restaurant.
GIOVANNA: Chic.
DAMJANA: Chandeliers.
MATEJ, ŽELJKO: She gets out of the taxi.
TANYA: Ahhhhhh! Shit my mascara!
DAMJANA: she panics,
TANYA: My mascara’s run in the rain.
DAMJANA:
Suddenly she spies him in the chocolate dark bar nursing a whisky on
the rocks, one hand rather near his crotch. Smoking.
GIOVANNA: Opium.
DAMJANA: Eyes narrow, dusty.
TANYA: Well she imagines its opium but really its just cigar.
ŽELJKO: He gets up slowly.
MATEJ: Tells her she’s looking good, very good.
DAMJANA: They swallow each others’ odour. Pretending they’re kissing
the air.
ŽELJKO: They both smile.
ALL: Pheromones.
MARE: Your eyes are even more beautiful without mascara.
DAMJANA: She looks at him with suspicion.
ŽELJKO: Here he is:
TANYA: Mr Wrong!
DAMJANA: In her mind he's,
ALL: wow,
DAMJANA: well he's..
ŽELJKO: He's gorgeous!
TANYA: He wants to know as much as possible about her so he asks:
MARE: Tell me about yourself so I can talk about me. You’re so
beautiful it hurts
TANYA: Do you tell every woman the same story?
MARE: Oh, no …
DAMJANA: She stares down at the table.
ŽELJKO: He says:
MARE: Of course not,
ŽELJKO: but thinks to himself
MARE: Yes, they’re all beautiful, all of them.
No, no, you are special.
TANYA: She suddenly feels a pang – like she’s fallen into some
paperback romance.
MATEJ: He says:
MARE: You seem nervous. Don’t be. I’ve chosen this story just for you.
DAMJANA: She says:
TANYA: I'm not nervous, just a bit confused.
DAMJANA: Why should she trust him?
ŽELJKO: She begins to get excited by the idea of him.
GIOVANNA: I find myself entwined in this scenario.
TANYA: I'd like to hear some conversation…
MATEJ: The waiter comes, interrupts with a
ŽELJKO: grm grm, Madam will have?
TANYA: Lobster!
ŽELJKO: Ahhh!
ALL: Silence
ŽELJKO: No lobster today
MARIE: Shit!
TANYA: She says, just like that.
GIOVANNA: She bites the menu.
TANYA: She says: do you like steak tartare?
MARE: I like it raw.
MATEJ: He says
ALL: Silence.
MATEJ: Now he wants to fuck her.
DAMJANA: Suddenly she feels his feet touching hers under the table.
ŽELJKO: He behaves as if nothing were happening, gives a little smile.
8 WHAT HE IS THINKING / WHAT SHE IS THINKING AND WHAT HE IS PREPARED TO
GIVE HER
WOMEN: He thinks:
MATEJ: What she wants is a good fuck
ŽELJKO: What she wants is my heart, my soul, my delicious mind. She
says:
TANYA: Thats fascinating.
TANYA: He thinks:
ŽELJKO: She wants my babies, my penis and my babies,
MATEJ:
She wants to be protected and understood and secure, she wants me to
think about her and only her for every second of the day.
DAMJANA: What she wants is to know what she wants.
TANYA: She wants to know her own mind
ŽELJKO, MATEJ: as distinct from my mind.
GIOVANNA: She wants to ride on a very very big horse without falling
off, very fast in the night.
TANYA: What she wants is unconditional
GIOVANNA: – I say unconditional
DAMJANA: - love
ŽELJKO: She wants to drown in my eyes.
MATEJ: She wants to be my home.
TANYA: She wants to survive.
MATEJ: I wish I had her moral strength.
TANYA: She wants to disappear.
DAMJANA: She wants to calm down.
ŽELJKO: She wants too much! She wants utopia! She wants poetry at
breakfast!
MATEJ: She wants beefsteak tartar , the bloody bloody truth on a plate,
my heart on a plate!
ŽELJKO: She wants to rip the meat to pieces, to break my balls!
MATEJ: What you can have is a fuck on the kitchen table, hugs, my sense
of humour.
ŽELJKO: What you can have - no borrow – is my prick.
MATEJ: You can have my babies, my trying to understand you, my washing
up.
ŽELJKO: You can have the illusion that you’re the only woman I ever
lust after.
MATEJ: You can have my forgetfulness, my mess, my stubbornness, my
apologies, mistakes, my appetite, multiple orgasms..
ŽELJKO: What you can’t have is to enter my cave! You can't have my
soul, my mind, my revolt, my energy , my solitude, my heart .
MEN: – you can't have that!
MATEJ: You can't have the masterpieces I make, my constant desire, my
ejaculation, my secrets!
MARE: You can't have my dreams, my fantasies, my gun, my car, my
gadgets, my independence, my past!
MEN: You really cannot have my past!
ŽELJKO: My devils, my dreams, my freedom! This is who I am!
MEN: What you cannot have is my pain.
9 RESTAURANT SCENE 2: STEAK TARTARE IS RAW FLESH
DAMJANA: He orders:
MARE: Waiter! One steak tartare, two knives!
TANYA: The food tastes weird in their lustful mouths.
GIOVANNA: He laughs. He says:
MARE: What you eat you are.
GIOVANNA: She says.
TANYA: I’m not a piece of meat
GIOVANNA: She knew she was already lost in the timelessness of his eyes.
ŽELJKO: What is that she lost?
GIOVANNA: What colour were they?
DAMJANA: I don't remember, black,
TANYA: blue,
MATEJ: green …
ŽELJKO: You remember, brown.
TANYA: Eyes with the sea behind them.
DAMJANA: Big everything.
TANYA: She’s starting to sweat.
DAMJANA: Her hand unwillingly slips under the table cloth and searches
for his knee.
MATEJ: And now, thankfully, we are back in the close-up of erotic
promise.
ŽELJKO: He touches her knee.
TANYA: She thinks “This is mine, my moment.” She thinks: “Should I just
stay passive?”
ŽELJKO: He fibrilates.
MATEJ: Thats a great verb!
GIOVANNA: She shudders
MATEJ: and this gives him confidence.
TANYA: What does it mean,‘fibrilate?’
ŽELJKO: Quiver.
ALL: Ah!
10 WHAT SHE IS MADE OF/ WHAT HE IS MADE OF…
MATEJ, ŽELJKO: He says:
MARE: How’s your cha cha?
They’re dancing.
DAMJANA:
She’s made of honey, she’s without skeletal structure, so she pours
over him. She’s made of wanting him to give her bones.
GIOVANNA: She’s made of womb and breast and heart.
ALL: Yes, her heart.
TANYA: She’s made of her childhood dreams that pull her on a lead like
a dog.
MATEJ, ŽELJKO: In the same way his dick does.
DAMJANA: She’s made of a confusion she calls love.
ŽELJKO: She’s made in China,
MATEJ: India,
ŽELJKO: Taiwan.
TANYA: She’s made of her freedom, her intellect …
DAMJANA: her hatred, her anger, her pride, her corrosive bitterness,
her jealousy.
ALL: Yes.
TANYA: Because she’s so made of her hormones, her juices, her
headaches, period pains, birth pains.
DAMJANA: She’s made of the contradiction between wanting him to put her
on a pedestal and wanting him to push her off it.
TANYA: She’s made of stability – and she hates herself for this, her
hunger to collect things:
GIOVANNA: shoes and kitchens and houses.
TANYA: She’s made of wishing she were more mobile.
DAMJANA: She’s made of her inability to connect what he wants to what
she wants.
GIOVANNA: She wants to be free and she needs to be loved.
ALL: Impossible!
DAMJANA: She’s made of contradictions, very human contradictions:
water, blood, tears, sweat, shit, eggs, underarm hair.
TANYA: She’s made of her vomit, of bread,
MATEJ, ŽELJKO: of all the movies she has seen.
GIOVANNA: Don Juan, my love? Don Juan?
TANJA: Stay …
DAMJANA: Stay!
MARE: I am leaving, ciao!
DAMJANA: She’s made of wetness when she wants to be dry, she’s made of
really wishing she was in control.
ŽELJKO: She’s made of feeling that we don't understand her.
MATEJ: Which we probably don’t. He’s made of …
ŽELJKO:
… erect muscular tissue, ego, cheating, alchol, fire, tobacco, sparks
jumping out of his eyes, quick wings, tight buttocks that press
together when he is on alert or fucking. He’s made of steel with soft
and sweet cream inside.
MATEJ: He’s made of hearty laughter,
WOMEN: hahahahahahahahahahahahaha
MATEJ: storytelling.
WOMEN: hoooooho ho ho ho ho
TANYA: He’s made of our frenzy.
WOMEN: hahahaha
TANYA: He’s made of insecurity.
DAMJANA: Don’t get soppy and maternal! He’s made of aggression, a map
of the world, anger and a hatred of all religions.
ŽELJKO:
He’s made of train tickets and saddles, lounges in generic hotels, one
station after another. He’s made of the hotel bar at 2am when he’s on
his own, lonely, horny. Calling up a prostitute.
MATEJ: But Don
Juan gets it for free!? Each woman a different taste in the most
delicious and endless chocolate box sticking his tongue in each
flavour, loving them all, unable to choose. No guilt.
ŽELJKO: He’s made of vast deserts, literature, poems and plays.
WOMEN: He’s made of our need for Him
ŽELJKO: He cries when he is alone
WOMEN: Yeah? What about?
ŽELJKO: He cries at too much beauty.
11 RESTAURANT SCENE 3 : THEY BOTH WANT TO BE SURVIVORS
GIOVANNA: Suddenly….
DAMJANA: She takes his hand and pushes it into her panties. She wishes
she knew his real name.
TANYA:
He’s ... irresistable ... as a string symphony. He’s wide awake.
Mysterious and sacred and you feel he’d be able to survive anything if
he had to and this is very attractive because it brings out the
survivor in a woman.
ALL: And vice versa.
GIOVANNA: Two survivors.
MATEJ: He says
MARE: I admire men who’ve died in battle or who’ve killed other men,
women, kids
because they’ve looked death in the eye.
TANYA: my heart is broken,
DAMJANA: my soul is wounded,
GIOVANNA: I’m bleeding,
TANYA: I’m torn apart,
DAMJANA: my life is in shreds,
TANYA: love is war,
DAMJANA: sex is war.
MARE: Passion is suffering. It’s a Christian idea, com – passion.
Feeling for another deeply is to be close to death.
GIOVANNA: She’s rapt.
12 WHAT DON JUAN DID IN THE WAR
MATEJ: He tells her what he did in the war:
MARE:
In the war I lost my appetite. I slept in mud with thousands of other
dirty soldiers, lost my hair, lost my friend, lost my mind, lost my
memories.
ŽELJKO: In the war I discovered my beast, I fell in love with a comrade
soldier.
MATEJ:
I tried to imagine that the bayonet was my dick. They fed me porn
movies before the battle. I raped a lot. I broke babies in two. I bit
off my friend’s penis because if not I would have died.
MARE: I wanted to fuck a lot but if men fucked too much on the
battlefield they would never kill.
MATEJ: I wanted to win.
ŽELJKO: I wrote poems. I started to like that smell, mixture of gun oil
and dirtiness and sweat of men
MARE: For the very first time I experienced hunger, yes, hunger for
food and for flesh.
MTEJ: Someone wrote me a post card:
TANYA: I miss you darling
MATEJ: and me thinking I can't put a face
to the name.
MARE:
Sometimes I wished I had a real home I could call my own that I might
miss, with ONE woman waiting for me there with my kids.
ŽELJKO:
Everything was so clear in the war. People. Relationships. Life. Death.
The word ‘fuck’ became basic vocabulary fuck fuck fuck, the lot of you!
MATEJ:
I kind of liked the war because it was my kind of place. A place full
of men all on the edge of life and death digging themselves into
invisibility of the earth.
MARE: I liked to humiliate my
prisoners. I liked to make them into animals. I Iearnt to think of
women and men as things. It’s the essence of humour, to become just a
stupid machine
MATEJ: Yes. A stupid machine.
MARE: Maybe I fuck a lot because I need to forget.
ŽELJKO: When I returned from the war I felt cleaner, I felt like a good
man. I felt closer to other men.
MATEJ:
Some women fought with me (the bitches)! I didn't listen to voices like
this pacifist shit. I did my duty like any honest man would. I did what
I was told to.
MARE: I'm just an ordinary guy, you know, just an ordinary hero who
jumps through windows onto my horse and runs away.
TANYA:
Don Juan my love? Don Juan? Aren’t you tired of all this? Wouldn't you
like to curl up on a sofa like a cat and stay? Stay.... I’ll take care
of you. I’ll let you display your weapons on the wall, I’ll let you
tell stories about your war at our dinner parties. I’ll let you imagine
I’m the soldier friend you loved. I’m the enemy you killed my friend.
I’ll let you have your breakdown,discreetly. I’ll lie next to you and
never ask you anything. I’ll let you play golf.
MEN: Golf?
TANYA, DAMJANA: Golf is green and slow and bourgeois and you get to hit
a very small thing around the place from hole to hole.
13 IS DON JUAN OUR ALTER EGO?
TANYA: I need to get back to the scene..
more detail… Colour?
DAMJANA:Magenta, a boudoir colour
TANYA: I like that word ‘boudoir’: a place to sulk and brood in …
DAMJANA: She’s delighted at their conversation. She finds words exciting
because she thinks in pictures.
TANYA: She wants to understand Men.
get inside their heads
DAMJANA:
By now she is very very involved, head over fucking heels. And we need
to understand the reasons for such behavior. Don Juan is always jumping
out of windows and into windows on upper floors of houses, defying
gravity.
TANYA: He has to come in like an angel, through the window, from the
sky, unannounced.
TANYA, DAMJANA: A big fucking surprise!
DAMJANA: And we let him in to our bedrooms because he’s our alter ego?
14 A DRAG KING DON JUAN
Giovanna appears, chorus dress her into man.
GIOVANNA:
I want to be Don Juan, I want to fly into bedroom windows, into silk
sheets, into surprised bodies! I want to be a really good lover, the
best
DAMJANA: I do too!
GIOVANNA: I don't want to feel I have to be bad to be Don Juan. I don't
want to kill anybody.
TANYA: no no no
GIOVANNA: I don't want to control any body
DAMJANA: I do.
GIOVANNA: I want this person to love me though.
MATEJ: That is control!
15 RESTAURANT SCENE 4 : DON JUAN HAS NO BED OF HIS OWN
TANYA: The scene... close ups?
DAMJANA: Yes, it has to be very close to catch the truth behind those
ŽELJKO: brown,
TANYA: blue,
MATEJ: green,
DAMJANA: black eyes.
ŽELJKO: Look into his eyes!
MARE: It's a cold night,
ŽELJKO: he says, sweating,
MARE: shall we skip dessert, brandy etc. etc.? and just go to bed??”
TANYA: BED?! Yes, I'd like to come back to your place.
DAMJANA: she says
ŽELJKO: He says:
MARE: I’m of no fixed abode. My home is in every body I seduce.
TANYA: So he invades other peoples spaces, in like a thief!
ŽELJKO: But he’s also invited to enter
MATEJ: That’s the point. He’s invading them with permission!
ŽELJKO: Yes.
MATEJ: Encouraging the seduced to want to be seduced is the technique
no?
ŽELJKO: So he’s not a thief?
DAMJANA He's a thief
ŽELJKO: Why?
DAMJANA: Stealing choices.
ŽELJKO: because he’s not promising eternal life together?
DAMJANA: By making it impossible.
TANYA: No, because he isn't listening.
WOMEN: The bastard!
MATEJ: She says
WOMEN: and loves him
16 WHAT HE WANTS OF HER/ WHAT SHE WANTS OF HIM …
ŽELJKO:
You enjoy to be enjoyed but then you bloody well go and get emotional.
I want you NEVER to fall in love with me ok? I want you to be
emotionally strong! You will not, I repeat, NOT love me!
MATEJ:
I want you to dress up in suspender belts, silk stockings, red
lipstick, split crotch panties, the lot! I’ll tie you up and tatoo my
name in your skin with my teeth. All that rubbish really works, gives
me a hard on
MARE: I prefer abstraction, black canvasses,
doorways, pure thought. Deep thought is very sexy, Rothko is sexy for
me! Pure thought distinguishes us even from dolphins!
We don’t need figurative images to move us!
We move from inside.
DAMJANA: Excite my intellect! Clean my surfaces! Empty the bins!
GIOVANNA: Be spontaneous and wicked and very much in demand but choose
me!
DAMJANA: Be really really over the moon
when I tell you I'm pregnant, yes, want my fucking babies!!!!
TANYA:
I want you to love my being in charge but remain powerful yourself! I
want you to lick the lines on my face! I want you to understand the
stories behind those lines and tell me my mind blows you away!
DAMJANA: You WILL enjoy my success, my power. You will say:
MEN: You are the most brilliant and beautiful woman and it is a
privilege to be near you.
TANYA:
Mend all the broken things in my house. I want you to do all this in
one night. Make it all come right. Make it all come right.
DAMJANA: open the window, but don’t jump,
GIOVANNA: let the moon in,
TANYA: rub my butt, be gentle,
DAMJANA: go naked on the balcony and howl and come back in and jump on
me, set your horse free, tell me you’ll end all wars,
TANYA: tell me you'll change the world for me. Tell me you understand
our differences!
MATEJ:
The difference between us is that whenever we come to conflict you
think we can work on it, you think we can improve, the difference is
you think you can change men,
the difference is you really really think we can change!
DAMJANA: Ok, I want you to not let me get emotional because I tend to
get pleasure and feelings confused.
TANYA:
I want you to leave me my space and totally understand! I want you to
disappear without a trace, WITHOUT A TRACE YOU HEAR?
GIOVANNA: GO on your horse! and get the hell out of here!
DAMJANA: I want to start the day tomorrow freshly fucked, without a
shadow of nostalgia.
TANYA: Teach me this: make me break the cord of desire, free me! Let me
fly away ...
MARE: I love a demanding opponent.
ŽELJKO: Strategy, strategy.
MATEJ:
I love to know I can get away with everything I do. Telling her I'm
busy, but not really being that busy. I love love love when she gets
obsessed with why I am too busy.
ŽELJKO: Breakfast would have been nice but I eat eggs on horseback, I
drink coffee on the run.
MEN: Don’t wait for me!
MARE: He sniffs his finger: You taste good. I’ll text you, I never
forget a face.
TANYA: Whatever he says is wrong for her.
DAMJANA: Yes, because what he says is not about her.
TANYA: I want and I don't want! I want him here, I want him gone.
WOMEN: I HATE THIS FEELING”!
Women tear their hair.
MARE: Fuck stop this shit! Please stop crying! Stop crying!
MATEJ: I thought we were eye to eye.
ŽELJKO: Look it was GREAT you were GREAT but there's so much to taste
out there. I’m off!
They jump to pillows. Women slowly move to sides of stage. Men come to
justify themselves to audience.
17 DON JUAN’S DISCOURSE ON MARRIAGE
ŽELJKO: Look, marriage is a farce,
MARE: something I want to break up.
MATEJ: Yes yes yes.Marriage is for bank accounts, lawyers, heritage,
ŽELJKO: transgression.
MATEJ:
I like married women, though, they’re gorgeous. Married women like to
fuck me and leave quickly (except sometimes when they get carried away
by passion)
ŽELJKO: I love a good marriage! Sometimes I fuck the husband, too.
MARE: In the end it is all about nerve endings.
18 THE RAW DEAL: DON JUAN IS BOUND FOR HELL
MATEJ:
Look, I’m going to hell. Did you hear what I said, I repeat; I’m going
to hell. So come with me if you like but don’t then ask for heaven.
ŽELJKO: She says:
WOMEN: The bastard!
TANYA: And imagines how it might have been if he had stayed and they’d
got to know each other very well …
19 IF DON JUAN HAD STAYED ... (ONE VERSION)
A very boisterous violent pillow fight.
DAMJANA: Go fuck yourself!
ŽELJKO: It would be more fun than I‘ve had with you!
DAMJANA:
I gave you everything everything everything and you chucked it away
like a piece of shit! You know nothing of what women want! You’re a
cliché! I don't like uncircumcised men!
ŽELJKO: I don't like uncircumcised women. Your cunt smells of fish!
DAMJANA: That’s what all men say when they don't know how their sperm
smells
MARE: Ah! Somebody calling me on the mobile. Please shut up I have to
talk. Who are you anyway?”
GIOVANNA:
No wonder you're lonely! You’re infantile, puerile,grow up! I can't
bear the thought of you touching me! I like my space when you're gone
MARE: Remind me never to fuck neurotics!
TANYA: You’ll never make it! You’ll never make it!
MATEJ: You’re a domineering bitch with far too much testosterone for
your own good!
TANYA: Everywhere you go you leave a trail of mess behind like some
dysfunctional garbage truck!
MATEJ: Women don't know how to fight give me a man to fight with!
TANYA: Fight me! Fight me!
MEN: You know what? You bore me!
WOMEN: Fucking look at me! Fucking look me in the eye.
MARE: I detest the way your mind works!
You’re an arrogant cow!
GIOVANNA: You’re derelict. You’re worthless and pathetic and I don’t
love you!
MARE: I don’t love you!
DAMJANA: I hate you!
ŽELJKO: Fancy a fuck?
DAMJANA: You have achieved NOTHING in life except a trail of women
mewling in your wake.
MEN: Bye bye!
TANYA: That was ridiculous I'm so sorry.
MATEJ: I want to say sorry for what I said about your cunt, I don't
know what came over me.
TANYA: I’m sorry for what I said about your dick. I don't know what
came over me.
GIOVANNA: I’m sorry for assuming you were such a bastard.
MARE: I like your imagination. I’m sorry for saying you’re neurotic - I
mean you are - but we all are …
DAMJANA: I’m sorry I’m jealous.
ŽELJKO: I’m sorry if I seemed to be saying I might stay longer, if I
misled you.
DAMJANA: I’m sorry if I became demanding.
ŽELJKO: I’m sorry I I can’t ever stay long.
TANYA: I’m sorry I tried to make you stay and be normal.
MATEJ: I’m sorry I can't stay and be normal.
TANYA: I’m sorry I even mentioned the word normal because I don't even
know what it means and I don't think I like the idea.
I’m sorry I don't do breakfast
TANYA: Do you think normal means I eat breakfast?!
ŽELJKO: I’m sorry that you’ve found me less than perfect. I’m just a
man.
DAMJANA: Don't put me in that cupboard
with the other normal jams!
MARE: I’m sorry I have to jump out of the window in the night and onto
my horse.
This is my make-up.
GIOVANNA: I’m sorry I’m not the zen goddess you thought I was.
ŽELJKO: I’m sorry I kill.
MARE: Sorry for all the wars.
MATEJ: Sorry for all the rapes.
ŽELJKO: Sorry for every abuse a man has done to a woman.
TANYA: He’s feeling very very guilty and responsible all of a sudden as
a man.
You can't apologise for all men for godsake, that so grandiose and
theatrical.
MATEJ: Sorry for being grandiose and theatrical.
DAMJANA: Sorry for my power to give birth.
ŽELJKO: I hate your power, but it’s politically impossible to say this
and I’d never get you into bed if I told you the truth.
MARE: Sorry for feeding my intellect at your expense.
DAMJANA: Sorry I’m now trying to get you to stay, it’s a reflex.
ŽELJKO: Sorry I don't do love. I love the seduction game so much.
DAMJANA: I do love, you don't do love, who wins here?
MATEJ: Sorry my dick’s in charge here
TANYA: I understand. Sorry I say I understand when really I’m just
suffering.
ŽELJKO: Sorry about breakfast. Sorry I let the eggs go to waste.
TANYA: Sorry I want babies.
MARE: I'm sorried out.
DAMJANA: Eggs are a metaphor.
20 DON JUAN’S COMPULSION TO QUIT. A SEPARATION SCENE
MATEJ:
I love a demanding opponent. I love saying sorry from time to time. The
spice of guilt, shame, doubt, in the soup of total abandon. What I love
is life meaning nothing very much and she touching my heart..... just a
beat..... That feels good. Dangerous. I love to show her there are no
rules, there is no god. I love digging in her with words first. I love
her searching for words. I love that the words are on the tip of my
tongue. And that I use these words. What I love is that I can put the
words into her mouth like wine
What I love is that I might just
might one day fall in love and eat my heart out. I might just might
fall in love and... and want to stay for breakfast. I am an elastic
band. I love my horse waiting for me outside. I love my cave. I love my
penis. I love my freedom. What I love is knowing that we could be
together forever … What I love is saying goodbye. Any minute now I’ll
jump out of your window and never see you again, gotta go to hell.
TANYA: Yes, go to hell.
MATEJ: Sorry but I don't believe in hell
TANYA: Neither do I. Have a good trip. Wrap up warm.
MATEJ: Sorry but wrapping up warm on a journey to hell is bad mothering.
TANYA: She gives him a thermos of ice cold water.
MATEJ: Erm..it’s a bit high this window
TANYA: Your horse is getting impatient.
MATEJ: Sorry but the scene’s taking longer.
TANYA: Please, jump, I’m exhausted.
MATEJ: Sorry but there's one last thing.
WOMEN: Go go go!
MATEJ: You seem in such a hurry to get rid of me
ŽELJKO: He jumps.
GIOVANNA: She sits.
MARE: The horse canters off, paddadapadadda into the distance the horse
is pounding
DAMJANA: She really laughs because inside her he remains. He'll be back!
ŽELJKO: Darkness. The End.
21 COULD SHE HAVE MADE HIM STAY?
DAMJANA: So, the scene was like this:He jumped in the window. They
fleshed it out. She panicked.
GIOVANNA: What was she panicking for?
DAMJANA: She panicked at the idea of him jumping away.
TANYA:
What could I have done to make him stay? Shut the window and lock it,
put the key in my cunt. Sit legs apart on the steps of the doorway,
fill his nose with my smell
DAMJANA: Tell him you’ll never never never fall in love with him, its
just the sex you like, you don't need him.
GIOVANNA:
Cook him spaghetti, do a striptease on the table, laugh very loudly at
his jokes, listen with your whole life. Aghhhhhh
DAMJANA: Tell him you’ll always be there when he needs but without any
strings or pressure. NO PRESSURE OK?
GIOVANNA: DON'T DON'T DON'T BEG
DAMJANA:
Be everything that you can ingeniously think he'll want and then
contradict yourself and be the opposite, cos he'll want that as well.
22 SHE AND HE QUIT
TANYA: We need to get back to the seduction scene though.
DAMJANA: This has been imagined. It’s a future that never happened.
TANYA: So he fucked off? Where’s she then?
GIOVANNA: Did she pay the bill!?
DAMJANA: Of course.
TANYA: How did she get home?
DAMJANA: Desperate now! She got devoured with feelings, passion,
TANYA:
Smelling him on her still - she brushes her hair, moisturizes, sits on
the toilet, tidies the kitchen, puts a few things away, vomits. Vomits
again.
DAMJANA: He’s meanwhile ten miles away already, his horse
steaming, feeling very very positive. He’s laughing because he had a
wonderful time and his willy’s all spent and she was good in bed, very
good. He might check her up next time he’s in town. She smelt nice and
was intelligent, which helped. He quoted Shakespeare as he left:
TANYA:
For ever and for ever farewell, if we do meet again, we’ll smile
indeed; If not, ‘tis true indeed this parting was well made.
It broke her heart. He had no fucking idea!
DAMJANA: She shuts the window, sits on her bed,
GIOVANNA: picks up her pillow,
TANYA: looks at the phone for messages, just in case, jumps each time
it rings. She drinks a bottle of gin,
GIOVANNA: takes the pillow and beats it, kisses it and straightens it
out
TANYA: I’m angry.
GIOVANNA: puts the pillow between her legs
DAMJANA: Cut to Don Juan riding away.
On the hot dusty road.
GIOVANNA: No no no no we said it would be cold climate remember?
DAMJANA: Ok. Icy road. horse is slipping around.
23 DOLORES, DON JUAN’S FAITHFUL STEED: A PERSPECTIVE
TANYA:
I’m his escape,his freedom. He always returns to me. It’s hard carrying
Don Juan on your back and waiting for him whilst he fucks around. I
take him away from the bourgeois hell of rattling sabres and weeping
women, faster and faster and faster. My back is hot and exudes oily
sweat. I can smell the sperm still on him. I’m excited by his need to
get away, my lips are drooling. We’re partners in combat, his bridle
and bit in my mouth pulling at my smile. He likes to get his oats I
like to get mine. I eat out of his hand.
neeeeeeehahahhahhhahhahhhahh
HE LOVES ME BEST
HE LOVES LOVES LOVES ME
I
know his secrets, and keep them, I know his demons and dark thoughts, I
know his moods. He whispers: now Dolores dance for us, take me far away
from her. I never ever want to see her again.
atapatapapapaptapapatttapppa
I
love him, I carry secrets, burdens, a man, through water, snow, across
borders, through deserts, past check points, over mountains. I’m an
erotic experience in itself
He loves me. We’re a team, a pas de deux.
I
love his jumping out of windows onto my back, THUMP as his butt hits my
spine. Go go go go go go go girl! I want sparks to fly from my hooves.
I want to give Don Juan the world
Reader: I carried him
24 FRIENDS REUNITED.COM: THE SEDUCTEE AS AN OLD WOMAN / DON JUAN AS AN
OLD MAN
A slow strange apparition. A Very very very ancient woman trembling in
the empty space
DAMJANA:
Some many years later a woman wonders if he’s still alive. She goes on
internet. She finds thousands of Don Juans. She tracks him down on
“FriendsReunited.com”.
Don Juan was here. Bruised this orifice inside and out, this heart,
this shattered mind. Yes, he fucked us all up.
Suddenly the mobile phone rings.
TANYA: Hello?
MATEJ: Hello, this is Juan here, remember me? We had a lovely night
together.
TANYA: Yes?
ŽELJKO: Steak tartare, rain, mascara etc. and I rode off on my horse …
DAMJANA: Yes?
ŽELJKO: … into the dawn.
GIOVANNA: Yes?
MATEJ: Well ... I never told you how much I am deeply grateful for all
the muck and gems
we made together. I never told you that I’m frightened of you.
ŽELJKO: I’m TIRED of sex, in fact I’m a catastrophe. ’d really like to
disappear.”
TANYA: He takes my hand,
DAMJANA: lifts me up,
TANYA: takes me to the window where my old mind has been,
DAMJANA: he throws me out
GIOVANNA: and I'm flying.
TANYA: Flying.
GIOVANA: Flying.
DAMJANA: Flying.
The end
Gledališki list
Kazalo
Zasedba
Don Juan. Kdo? – Delovni manifest
Anna Furse: Legenda in besedila o Don Juanu
Stephen Lowe: Zbliževanje z Don Juanom
Anna Furse: Od kiberprostora do gledališkega prostora
Željko Hrs: Virtualna vadnica
Tibor Hrs Pandur: Dotiki na steklu
Igralci o Don Juanu …
Kratke biografije ustvarjalcev
SMG in Athletes of the Heart
Podoba na naslovnici: John Kirby, Brez naslova 2005–6, olje na platnu,
200 x 150 cm (z dovoljenjem Galerije Flowers, London)
DON JUAN. KDO?
koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča
in skupine Athletes of the Heart
režija: Anna Furse
dramaturgija: Željko Hrs
igrajo:
Damjana Černe
Željko Hrs
Marko Mlačnik
Tanya Myers
Matej Recer
Giovanna Rogante
Marie-Gabrielle Rotie
besedilo: Damjana Černe, Anna Furse, Željko Hrs, Tibor Hrs Pandur,
Marko Mlačnik, Tanya Myers,
Matej Recer, Giovanna Rogante
s prispevki
Maruše Geymayer-Oblak in Ruth Posner
besedilo uredila: Anna Furse in Željko Hrs
prevod v slovenščino: Tibor Hrs Pandur
prevod v italijanščino: Giovanna Rogante
scenografija: Anna Furse
izvedba scenografije: Sandi Mikluž
kostumografija: Mateja Benedetti
glasba in oblikovanje zvoka: Nick Parkin
oblikovanje luči: Mischa Twitchin
video: Janez Janša
lektorica (slovenščina): Mateja Dermelj
izvršni producent (za Athletes of the Heart): Mik Flood
producentka (za Athletes of the Heart): Emma Haughton, Arts Agenda
producentka (za SMG): Tina Malič
vodja predstave: Mitja Trampuš
Luč: Matjaž Brišar
Ton: Marijan Sajovic
Video tehnik: Dušan Ojdanič
Garderoberke: Nataša Recer, Andreja Kovač, Maja Švagelj, Slavica
Janošević
Izdelava kostumov: Jože Koprivec, Marija Boruta
Maskerka in frizerka: Barbara Pavlin
Rekviziter: Dare Kragelj
Izdelava scenografije: delavnice SMG
Glasba na posnetkih: Matej Recer – harmonika, Marjeta Skoberne –
violončelo
Avtor skladbe Mon dieu: Charles Dumont
Uporabili
smo odlomke iz filmov Zasebno življenje Don Juana (1934, režija
Alexander Korda) in Bela griva (1952, režija Albert Lamorisse)
Zahvaljujemo
se Matjažu Bergerju, Barbri Egervary, Petru Hultonu, Johnu Kirbyju in
galeriji Flowers, Dušanu Ojdaniču, Nataši Recer in Marjeti Skoberne
Prizori:
Mit: Venera in Vulkan – Padec – Zasnova zapeljevanja – Don Juan v naših
glavah – Zapeljevanje 1 – Kaj misli Ona, kaj misli On in kaj ji je
pripravljen dati – Zapeljevanje 2 – Iz česa sta narejena – Zapeljevanje
3 – Kaj je Don Juan počel v vojni – Zapeljevanje 4 – Drag king –
Zapeljevanje 5 – Kaj hoče on/Kaj hoče ona – Surova kupčija – Če bi
ostal … – Ločitev – Dolores, Don Juanova zvesta kobilica, pogled s
stališčem – Friends_re-united.com.
Don Juan. Kdo?
Delovni manifest
napisala Anna Furse
maj 2007
• Gledališče je poezija.
• Fizično gledališče je stanje duha.
• Izraza »ples« in »gledališče« se pomensko ne razlikujeta, če je
nastopajoči utelešen, ekspresiven in scenografski.
•
Zato bomo svoje delo poimenovali »gledališče«. Čeprav se bo mogoče komu
zdelo bolj kot ples ali plesno gledališče, nam ne bo mar za definicije.
• Igralec je ustvarjalec.
• Jezik prihaja iz drobovja.
• Liki se oblikujejo na odru pred občinstvom.
• Jasno moramo pokazati razlike med nami.
• Jasno moramo pokazati podobnosti med nami.
• Zbor je odlična strategija ansambelske etike.
• Zbor posameznikov, ki se borijo za konsenz, je model demokracije.
• Vedno predstavljamo in kažemo, da se s pretvarjanjem samo igramo.
• Nobene gledališke iluzije, ki ni pripravljena razkriti svojih
mehanizmov.
• Nobenega dekorja, samo scenografija.
• Iz funkcionalnega in bistvenega se kuje poezija gledališča.
• Upiraj se dobesednemu. Poglej raje, kako naša zavest dejansko deluje.
• Bodi pripravljen na znoj, skoke, tek, padce, jok in goloto.
• Ljubi ironijo.
• Strategija: zapelji gledalce, tako da bodo ves čas vedeli, da ti veš
in da oni vedo, kaj se dogaja.
• Naj telo razkrije podtekst.
• Naj se domišljija razdivja.
• Odkrij strast.
• Uživaj v šali.
• Igraj igro.
• Nauči se čačača.
Anna Furse:
Legenda in besedila o Don Juanu
Don
Juan je izmišljeni legendarni libertinec, o katerem so v zadnjih petih
stoletjih vedno znova pripovedovali (in še pripovedujejo) dramatiki,
pesniki, romanopisci, operni skladatelji in filmski umetniki. Njegovo
ime v prenesenem pomenu uporabljamo kot sinonim za »ženskarja« in o
podobi Don Juana kot možatega zapeljivca priča na tisoče spletnih
strani. Kot eksistencialni antijunak predstavlja Moškega, nad katerim
konvencionalne moralne in verske oblasti nimajo moči. Od tod izvira
tudi njegova nezadržna potreba po tem, da bi ubežal zakonu in
reprodukciji. S psihoanalitičnega vidika je puer aeternus (večni
mladenič), ki ne pusti, da bi intimnost dozorela v razmerje, in se
kompulzivno vrača k igri zapeljevanja (kompulzivno ponavljanje), v
kateri lahko vedno znova povleče svoje otvoritvene poteze in ki jo
lahko vedno nadzoruje. Verjetno je danes najmočneje navzoč v sodobni
popularni kulturi kot James Bond – hi-tech inačica bahavega junaka:
seksi, pustolovskega, nepremagljivega – in vedno v gibanju.
V
legendi Don Juan zapelje (ali posili) mlado plemkinjo in ubije njenega
očeta. Pozneje obišče očetov grob, da bi večerjal z njegovim
spomenikom. Očetov kip/duh na to pristane, nato pa se prikaže kot
glasnik Don Juanove smrti: Donu Juanu ponudi roko v pozdrav in ga nato
odvleče v pekel. Tam se Don Juan sreča s hudičem, ki mu razloži, da v
peklu vsakomur dodelijo posebno vlogo, in mu ponudi obleko dvornega
norca, češ da bi mu odlično pristajala. Užaljeni Don Juan ugovarja, da
se nihče ne more meriti z njim, saj je vendar zapeljal tisoč žensk.
Hudiču ta trditev vzbudi zanimanje, zato mu dá možnost: če bo prav
poimenoval le eno od teh, ki jih je osvojil, mu ne bo treba obleči
norčevske obleke. Pred Don Juanom se zvrsti sprevod žensk, vendar niti
za eno ne ve, kako ji je ime. Nazadnje se pred njim ustavi ženska s
solznimi očmi. Pretresen nad njeno resnično ljubeznijo se ji zazre v
oči, nato pa se obrne k hudiču in vzame obleko.
Legenda je v
stoletjih navdihnila številne inačice, preštevilne, da bi lahko vse
omenili. A zgolj za ilustracijo: večina strokovnjakov se strinja, da je
prva zapisana zgodba o Don Juanu igra Seviljski burkež in kamniti gost
(prva izdaja med 1615 in 1625). Molièrova igra Don Juan ali Kamnita
gostija je bila napisana leta 1665, 1763 pa je Goldoni napisal komedijo
Don Giovanni Tenorio, ossia il dissoluto (Don Giovanni Tenorio ali
Razuzdanec). Druga znamenita verzija iz 18. stoletja je seveda libreto
Lorenza da Ponteja za Mozartovo opero Don Giovanni (1787). Byronovo
epsko različico Don Juana iz 19. stoletja (1821) imajo za mojstrovino,
čeprav je ostala nedokončana. Med drugimi omembe vrednimi verzijami iz
tega stoletja sta še Puškinova igra Kamniti gost (1830) in Don Juan de
Maraña (1831) Alexandra Dumasa. Leta 1843 je Kierkegaard uporabil
Mozartovo opero Don Giovanni v svojem delu Ali – ali, v katerem je
etiki, ki naj bi bila dolgočasna in pusta, dialektično zoperstavil
neodgovorno blaženost estetike, leta 1861 pa se je tematike lotil še en
pesnik: Baudelaire v svojem Don Juan aux enfers (Don Juan v peklu). Na
samem začetku 20. stoletja je George Bernard Shaw v 3. dejanje igre
Človek in nadčlovek (1903) vključil tehtno besedilo Don Juan v peklu.
Iz istega časa sta tudi romana Guillauma Apollinairja Podvigi mladega
Don Juana (1907) in Gastona Lerouxa Fantom iz opere (1910), katerega
del je tudi opera Zmagoviti Don Juan. Obdobje druge svetovne vojne lik
redefinira v odnosu do vojne (Don Juan prihaja z vojske, 1936) in
bivanjsko (Albert Camus v eseju Mit o Sizifu (1942) predstavi Don Juana
kot arhetipskega človeka absurda). Zanimivo je, da sta se v tem obdobju
teme lotili tudi dve ženski, čeprav je to manj znano: to sta Sylvia
Townsend Warner v romanu After the Death of Don Juan (Po Don Juanovi
smrti, 1938) in Suzanne Lilar v igri Le Burlador (Burkež, 1946). Drami
Don Juan Ingmarja Bergmana iz leta 1955 je čez pet let sledil film
Hudičevo oko. Druge filmske verzije, ki jih je vredno omeniti, so: nemi
film Don Juan iz leta 1926 z Johnom Barrymorom v glavni vlogi,
Dogodivščine Don Juana (1949) z Errolom Flynnom kot naslovnim junakom
ter Zasebno življenje Don Juana (1934), zadnji film Douglasa Fairbanksa
starejšega, ki smo ga citirali tudi v naši predstavi. Tu sta še
animirani Don Juan Jana Švankmajerja (1969), in preobrnjena spolna
perspektiva v Če bi bil Don Juan ženska (1973) Rogerja Vadima, v
katerem je glavno vlogo odigrala Brigitte Bardot. Med sodobnejšimi
filmskimi poskusi so Don Juan de Marco (1995) z Marlonom Brandom in
Johnnyjem Deppom v naslovni vlogi ter Strti cvetovi Jima Jarmuscha
(2005), v katerem postarani, zdelani protagonist Don Johnson poseda na
kavču in si ogleduje Fairbanksov film. Nazadnje bi na tem neizčrpnem
spisku lahko navedli tudi roman Petra Handkeja iz leta 2004 Don Juan
(pripoveduje sam), pesem in album Joni Mitchell Don Juan's Reckless
Daughter (1977), najnovejši pa je roman Douglasa Carltona Abramsa iz
leta 2007 The Lost Diary of Don Juan (Don Juanov izgubljeni dnevnik).
Vse to dokazuje, da je Don Juan kot arhetip, pa naj si bo to arhetip
mačističnega falota/zapeljivca/brezobzirnega
ljubimca/nemoralneža/svobodomisleca/eksistencialnega
junaka/zakonolomca/spolnega odvisnika, ali zgolj kot snov za našo
domišljijo preživel ...
Charente, avgust 2007
Stephen Lowe
Zbliževanje z Don Juanom
V
japonskem budizmu obstaja izraz – itai došin – ki pomeni osrednje
prizadevanje k oblikovanju resnično demokratične družbe. Približno bi
ga lahko prevedli kot – številna telesa, en duh. Številna telesa
slavijo neponovljivo individualnost nas vseh, enost duha pa prinaša
misel, da bi, ob spoštovanju enkratnosti drug drugega, lahko našli
osrednje vrednote, ki slavijo življenje in ki jih lahko upoštevamo vsi.
Gre za neposreden izziv dualizmu, ki še vedno obvladuje velik del
zahodne filozofije – izziv razkolu med »eksistenco« in »esenco«,
posameznikom in družbo, Dobrim in Zlom, Nami in Njimi.
Sanje, da
bi se vse to »zlilo v eno«, so to, čemur v gledališču rečemo ANSAMBEL.
Ko se zgodi ansambel, se nam razkrije model življenja in vse dvojnosti
odpadejo. In nekako se dotakne našega srca.
Seveda se je do tega
težko dokopati in zgodi se le redko. Toda izziv je tu. Kako brez žrtev
in kompromisov doseči ENOST DUHA? Ker sem dramatik, bi verjetno
pričakovali, da bom rekel, da je tisto srce, tisti magnet, osrednji
navdih, ki bo, upajmo, skupino povezal, ustvaritev besedila na samem
začetku. In seveda tudi bom! Toda podati se na epsko popotovanje
kolektivne stvaritve je za delo enak izziv. Don Juan. Kdo? se je začel
z željo, ki je bila obenem kar največji izziv: prek kulturnih in
jezikovnih ločnic zgraditi mostove med umetniki in se posvetiti enemu
naših najprovokativnejših skupnih mitov – mitu priapskega moškega:
utelešenju sile, ki prežema vse naše zgodovine. Biti dovolj pogumen in
ne doreči, kakšen je končni smisel vsega skupaj, vstopiti na novo
polje. Dobesedno. Skupina se je pognala v mirijade možnosti, ki jih
ponuja kiberprostor, raziskovala je nevarno svobodo medija, v katerem
se lahko igralci skrivajo, tvegajo, se na novo ustvarijo in vedno znova
spet spremenijo – sodobne ustreznice Don Juanovega plesa v maskah. Že
se kažejo prva znamenja besedila velike integritete in duhovitosti,
nato pa se na naslednji stopnji, ob pogumnem srečanju iz oči v oči,
besede zlijejo z na novo odkrito telesnostjo izraza in postopno
začenjajo kliti fragmenti potencialnega pomena ali raje vzgibi v smeri
globljih snovanj. Proces, ki je vseskozi negotov, saj začetna gotovost
ne bi pomenila pravega potovanja, ponujala bi le možnosti zakoličenih
tradicionalnih ciljev.
Don Juan je pomembno potovanje za vse
nas, na čelu z nami, gledalci. Kar je zastavljeno v tem delu, je treba
deliti, to je zaobseženo v samem njegovem bistvu. V srcu te želje pa
tiči prepričanje, da se znamo sporazumevati drug z drugim, obstaja celo
upanje, da lahko – pa četudi le za kratek čas – vsi, ustvarjalci in
priče, postanemo eno. In mogoče nas bo stara sablja Don Juan vse skupaj
vzel na svojega legendarnega konja in z nami oddirjal v neznana
hribovja in nepredstavljiva mesta.
Nottingham, julij 2007
Anna Furse
Od kiberprostora do gledališkega prostora
Kot
toliko stvari, ki se jih lotimo, se je tudi ta projekt začel z nečim
čisto majhnim: besedo in slutnjo. Leto 1997: v pogovoru z Željkom Hrsom
o moških, vojni in politiki spolov sem se naučila besede »inat«, ki bi
jo med drugim lahko prevedli kot kljubovalen in trmast moški ponos,
olje na ogenj vojnega hujskaštva. Dialog z Željkom se je nadaljeval v
kiberprostoru, ki se je ravno začenjal vkoreninjati v našem vsakdanjem
življenju. Nenadoma sem se zavedela učinka, ki bi ga ta virtualni
prostor lahko imel na naše zavedanje o tem, kaj drug drugemu
predstavljamo kot navzočnosti, in kako bi se, ko se skupaj z novo
tehnologijo razvijamo tudi mi, lahko spremenile ideje o spolih.
Porodila se je zamisel za ta projekt.
Naslednji korak je bilo
oblikovanje zasebnega kiberstudia, ki naj bi posnemal vse lastnosti
idealne gledališke baze: studio, prostor za razmislek, arhiv za
raziskovanje. Zasedla sem geografsko razpršene ustvarjalce in jih nato
povabila k rednemu srečevanju v njem; prek široke palete literature o
Don Juanu smo raziskovali tematiko moških in moškosti ter to, kako je
Don Juan preživel kot sodoben arhetip. Vsak teden sem zastavila
določeno temo in strukturo, v kateri naj bi pisali, nato pa se udobno
namestila na stolu in večinoma uživala v razblinjanju svojih režijskih
napotkov – le kdaj pa kdaj sem posegla vmes, da sem delo spet
osrediščila.
Ta kolektivni, anonimni proces pisanja je
nedvomno ponujal določen užitek (Helene Cixous ga je poimenovala
jouissance – neprevedljiva beseda, ki združuje radost in orgazem). Ko
so se pred našimi očmi kotrljale besede, smo se naučili skrivati se za
zaslonom, gnezditi, flirtati, izzivati, se prerekati, šopiriti, jokati
in se – LOL – »na ves glas« smejati, goljufati, lagati in, kar je
najpomembneje, se – v okolju, v katerem že v temelju ni bilo nikakršne
trdne spolne identitete – pretvarjati in posnemati drug drugega. Večina
od nas priznava občasno metaforično transvestitstvo. Proces
pisanja-užitka-transa, v katerega smo se spustili, nas je tako posrkal
vase, da je marsikdo med nami pozabil na svoje individualne avtorske
prispevke, kot kiborgi smo vsak teden za kratko uro ali dve izgubili
svoj jaz. Sodelovali smo pri gradnji besedila, njegove poezije in
ritmov, tako da smo ukinili cenzuro in se prepustili prekinitvam
časovno nepredvidljivega urnika, ki nam ga je nalagalo naše zaslonsko
orodje. Naučili smo se poigravati se s temi prekinitvami. Po naključju
smo postali zbor.
Poleti 2006 smo se srečali in nekaj
neobdelanega gradiva glasno prebrali. Presenečenje. Napisali smo
besede, ki jih je bilo vredno izgovoriti, besede, ki so imele
gledališki potencial. Na koncu smo imeli petsto strani, ki jih je bilo
treba stisniti v dramsko obliko. Čez čas smo začeli vaje, in to na
enkraten način – v rokah smo držalo besedilo, ki smo ga uglasili vsi
skupaj – morda novo inačico kolektivne stvaritve.
Če smo
izhajali iz ideje za projekt o (balkanskih) moških – kam smo torej
prispeli? Nekam drugam, seveda. Naša predstava je vsekakor bolj
splošna, bolj neurejena, bolj intimna in osebna. Delo iz delčkov vseh
nas, iz samozavedajočega se brskanja po lastnih izkušnjah in
donjuanskih fantazijah – ne le o zapeljivcu in puer aeternusu, temveč o
eksistencialnem antijunaku. Kaj je mehanizem zgodb o Njem? Iz česa je
Don Juan narejen? Pred čem skokoma beži? Kaj je Svoboda? Kaj dandanes
Ženske čutijo do Moških in obratno? S tem smo se spopadali z vseh
mogočih plati – kulturnih, domišljijskih, izpovednih, psihoanalitičnih
… »Kako naj v tej kulturi doživim avtentično čustvo?« se je pritožil
nekdo od nas. Če smo sami konstrukt toliko sprejetih in posredovanih
idej – ali je mogoče konstrukt tudi Ljubezen?
Vrnemo se k
Prizoru: filmski kliše zapeljevanja in zapustitve. Okoli njega se
ovijajo druga čustva in konflikti znotraj nas in z drugim (spolom).
Kajti naš Don Juan v resnici ne obstaja in tudi Ona ne. Kot na koncu
pove sam, je konstrukt – pa vendar konstrukt, ki mu, vsem spremembam v
politiki spolov zadnjih desetletij navkljub, uspeva preživeti v
fantazijah na milijonih spletnih strani in, kot smo odkrili, morda
prežati v skritem kotičku zavesti vsakogar od nas.
Ostalo je
zgodovina, povezana s koprodukcijo dveh držav tako različnih
gledaliških tradicij, političnih zaledij, kultur, sistemov
financiranja, občinstev, umetniških ureditev, pristopov k vajam. Naše
sodelovanje se je moralo prebiti čez veliko ovir, ne nazadnje finančnih
pritiskov. Vendar nismo nikoli izgubili poguma in nič ni moglo omajati
našega zavedanja, kako se mora ta projekt skozi čas razvijati v ravno
pravšnjih laboratorijskih razmerah, tako v kiber- kot v resničnem
prostoru.
Temeljnega pomena zame je bil privilegij, da lahko
delam z ansamblom izrednih igralcev – pogumnih, telesno neutrudnih,
domišljijsko živih, intelektualno ostrih; igralcev, ki sprejemajo
odgovornost zase in za stvaritev kot celoto. Privilegij je bil tudi
dolg proces snovanja, tako v fazi raziskovanja kot pozneje pri
razvijanju zamisli, kar je priložnost, po kateri gledališki umetniki
sicer hrepenijo, a jo le redko dobijo.
Vlade odtegujejo podporo
kulturi. Gledališče je resno ogroženo. V situaciji, ko smo prisiljeni
iskati vedno nove rešitve, bi lahko koprodukcije, kot je naša, postale
ne le zaželene, temveč nujne. S skupnim delom se lahko veliko naučimo,
saj v praksi vsakodnevne produkcije odkrivamo podrobnosti v razlikah
med nami, pa tudi to, kako stopiti skupaj za skupno dobro. Rada bi se
zahvalila vsem umetnikom, managerjem, prevajalcem, dramaturgom,
producentom, uradnikom, tehnikom in čistilkam, ki so projektu Don Juan.
Kdo? pomagali do uresničitve. Upam, da boste kot gledalci v našem delu
našli vsaj majhen delec sebe in Don Juana v svoji domišljiji.
Ljubljana, julij 2007
Željko Hrs
Virtualna vadnica
Skozi
pogovore z Anno o projektu Don Juan. Kdo? je postalo jasno, da bo
sestavljen iz dveh delov, virtualnega in realnega. Virtualni prostor
naj bi bil prostor, kjer se bomo lahko srečevali ne glede na to, kje se
kdo od nas tisti hip nahaja, saj bo ekipa mednarodna. Ukvarjal sem se z
logistiko izgradnje te virtualne vadnice, ki so jo na koncu sestavljali
trije elementi: odprtokodni program upstage, nekakšen medmrežni oder,
ki omogoča srečanja med sodelavci, v obliki avatarjev, ki se premikajo
po »odru« – ekranu, lahko pa so navzoči samo v pogovornem oknu in
popolnoma anonimni. Na začetku sva z Anno razmišljala tudi o uporabi
spletnih kamer, vendar se je izkazalo, da so za ta eksperimentalni del
nepotrebne. Drugi element, ki je sestavljal naš z geslom zaščiteni
virtualni prostor, so strani wiki, kjer je vsak lahko objavljal svoje
pisne prispevke, komentarje, dodajal zunanje ali notranje povezave,
skratka prostor, ki je namenjen predvsem delu v času med dvema sejama.
Tretji element je navadna ropotarnica, kjer so shranjeni vsi dnevniki
vseh sej, vizualni materiali, najrazličnejši referenčni teksti in
dokumenti v izvirni obliki, saj je urejevalnik besedil na straneh wiki
precej skromen. Prostor v medmrežju je bil nared jeseni 2005. Začetek
pa razburljiv in vznemirljiv, bili smo kakor otroci v nenavadnem novem
peskovniku, katerega zakonitosti in pravila igre smo morali šele
odkriti. Člani ekipe smo bili pri uporabi računalnika in medmrežja
različno spretni, vendar smo s časom vsi postajali vedno boljši.
Jedro
naših srečevanj je bil vsekakor upstage. Oder, na katerega si lahko
vstopil v obliki avatarja, ki si si ga izbral ali ga sam oblikoval, na
katerem si lahko menjaval ozadja in »rekvizite« in na katerem smo se
včasih znašli vsi hkrati, nam je prinašal veliko zabave, vendar se je
izkazalo, da je dosti pomembnejše navadno pogovorno okno, v katerem je
bil vsak od nas navzoč v obliki besede. Beseda je moje telo, ko vstopim
v ekran. Beseda izraža moje stališče, moje čustveno stanje, moj
svetovni nazor.
ko se dotikam tipk, skačem v temi
ko se dotikam tipk, hranim samega sebe
nova oblika osamljene bližine
ko se dotikam tipk, nisem več jaz
moje meso se stopi, zgori in sem samo besede
ko se dotikam tipk, se zavem, da lahko skoznje izrazim
samo fragmente svojih misli in čustev
dotik je kot odmev, dotik je enak besedam in drugačen od njih,
pripoveduje zgodbe, čustva, hrepenenja … (s 24. seje, dne 29. 9. 2006)
Tok
besed je tekel čez ekran, včasih frenetično, včasih zaletavo, ali pa
ždel v preži negibnosti, ko je utripal samo kurzor in naznanjal
naslednji hudournik besed. Neverjetno, kolikšen čustveni naboj je bilo
čutiti iz ritma pojavljanja besed in »tišine« oziroma odsotnosti besed.
Tok besed je bil kolektivna rezultanta naših navzočnsoti, brez vodnika,
ki naj bi vodil, vsak je moral biti pripravljen na nenehno
usklajevanje, dopustiti, da bo njegova misel odpeljana v drugo smer,
kot je prvotno hotel. Ta odprtost in nenehna pripravljenost žrtvovati
svoj ego na račun kolektivnega ter sama tehnologija pisanja, kjer
besede s časovnim zamikom padajo v skupni tok in tvorijo nove pomene,
novo zlitino desetih točk pogleda, je bila za vse udeležence vsekakor
izjemna izkušnja in preizkušnja. Ni bilo vedno preprosto, saj nihče od
nas česa takega ni počel nikoli prej. In niso vsi zdržali do konca …
Na
koncu osemnajstmesečne raziskovalne faze smo imeli goro besed. Petsto
strani verbalnih drisk, med katerimi so se svetlikali biseri. Že med
samim procesom sva z Anno presejevala seje. Analogija s presejevanjem
rečnega blata pri iskalcih zlata ali ločitev zrnja od plev je kar
pravšnja. Gora se je manjšala in ob prvem presejevanju smo dobili
tristo sedemindvajset strani materiala z velikim potencialom. Drugo
presejevanje je skrčilo obseg na dvesto dve strani nedialoške
strukture. V končni fazi oblikovanja delovne verzije besedila nama je
ostalo v rokah petinsedemdeset strani besedila. To je bilo naše
izhodišče, ko smo vstopili v realen prostor. Vedeli smo, da bo tekst še
treba črtati ne glede na to, kako boleče lahko to postane. In zdaj, po
enem mesecu vaj, držimo v rokah, in že tudi v mislih, sedeminštirideset
strani. Približno deset odstotkov vsega, kar smo napisali.
Desetodstoten izkoristek, torej. Not bad, not bad, bi rekel Don Juan.
Proces
druženja v virtualnem prostoru in skupnega pisanja je na prav poseben
način zavezal vse sodelujoče. Virtualni prostor kot globalni referenčni
prostor, prazačetek dinamičnega igralskega procesa, iskanje besede, ki
artikulira tvojo misel, možnost biti nekdo drug, uporabljati masko in
mimikrijo, igralska sredstva, uporabljena na mikro planu besede. Ta
kolektivna izkušnja se z drugačnimi sredstvi nadaljuje v iskanjih
gledališke oblike v realnem prostoru. Kjer fizična akcija nadomesti
psihologijo pri pripravi podstati, iz katere požene beseda.
Ljubljana, julij 2007
Tibor Hrs Pandur
Dotiki na steklu
Slep plešem po tvojih prostorih
In če kaj razbijem masturbiram ker ne vem kaj razbijem
In tudi če česa ne razbijem masturbiram
Ljubim da ne čutim svojih dotikov
Tipam po tvoji sobi kot bi se dotikal tebe
Predstavljam si te samo v svojem telesu
Samo s svojimi užitki
In bolečino si predstavljam
Predstavljam si te samo v svojih dotikih
Predstavljam si tvoj dotik nevzdržno čist
Predstavljam si te polno pričakovanj
Kot prvo jutro ki se ga spominjaš
Nedostopno čudežno
Nerojeno blizu
Kot nevihto ki prihaja in nikoli ne pride
Kot te solze jutri
Hotel sem ti napisat nekaj lepega in preprostega
Veš kako sva se poljubila ko si šla?
Pil sem iz tvojega kozarca
Igralci o Don Juanu …
Zdaj in tukaj, v tem trenutku, sem Don Juan, ampak samo v svoji glavi,
všeč sem si, zelo lep moški sem …
V
svojem telesu in glasu pa sem Doña Juana, govorim, čutim in zapeljujem
kot Doña Juana. Nekakšna dvojna osebnost sem: zapeljivec in zapeljana
hkrati. Potujem po tej stezici in premišljujem: v tem trenutku me
vznemirjata dve vrsti inteligence; na eni strani učenje, izobraževanje,
preučevanje osebnosti, formalnosti, koncepti, na drugi pa me začenjajo
vznemirjati stvari, ki plovejo skozme, iz globine moje duše …
Ugotavljam, da je v resnici vse to »zadrževanje znanja« v moji glavi
breme …
In kje je tukaj smisel? Preučujemo, kolikor moremo,
razumemo in zmoremo, in vendarle nikoli do konca ne dojamemo. Toda
dozdeva se mi, da je včasih dobro pogledati z očmi preučevanega, in
takrat mogoče lahko dojamemo in vidimo, kar vidi preučevani.
Damjana Černe
Če
vzamem za izhodišče fenomena Don Juana razvpiti fenomen
»Schrödingerjeve mačke«, »nekakšen fantastičen teorem, s katerim si
razbijaš glavo«, fenomen, ki se »upira temu, da bi ga ulovilo, videlo,
zaznalo oko človeške zavesti«, postane celotna stvar, ki je v tem
trenutku v fazi nastajanja, precej neulovljiva, zgolj paleta neskončnih
možnosti, kako se bo valovna funkcija procesa dela zrušila na en sam
dogodek, predstavo. In do trenutka, ko se bo zgodil pred gledalci, bo
Don Juan v superpoziciji stanj, se pravi »živ in mrtev hkrati«. Ko Anna
gleda, odpira, usmerja, postavlja, korigira, rezonira, reflektira,
zakaj, čemu, kako in kaj se dogaja med sedmimi različnimi
slečeno-oblečenimi subjekti v interakciji med njimi samimi, naseljenim
prostorom, zvokom, glasbo in lučjo, smo na srečo daleč od vedno bolj
uveljavljene paradigme XXI. stoletja, ko je režija obsojena na propad
in se edini moto glasi: »Dober tekst, dobri igralci in konec.«
Vztrajajmo pri Nietzschejevi misli: »Imeti dovolj poguma za to, da smo
času neprimerni.«
Mare Mlačnik
Po Anninem povabilu,
naj se pridružim temu fascinantnemu, anonimnemu in kolektivnemu
dialogu, ki je utripal po kiberprostoru, se mi je Don Juan v moji glavi
razkril kot poln nasprotij, ki so nenehno izzivala »politično korektne«
ideje o spolnih razmerjih, ki sem jih izoblikovala sama pri sebi: želja
proti razumu, nadzor proti predaji, svoboda proti odgovornosti. Don
Juan – demonska grožnja statusu quo, sovražnik posedovanim in
posedujočim, dražilo za ljudi, ki iščejo varnost v znanem, kakršna sem
tudi sama. Tu, v Ljubljani, premoščamo razlike med kulturami, spoloma
in jeziki, naše besedilo pa se začenja fizično utelešati. Kako lahko
kot ženska, mati, žena, sestra, prijateljica ponotranjim to zgodbo o
Don Juanu? Vedno bolj mi je jasno, kako so klišeji ujeti v mojem
lastnem telesu ...
Moja želja? Upam, da se bomo kot Atleti srca
dotaknili zmožnosti srca, da se premakne v neznano, onkraj prostora,
lastnine, narodne identitete in časa.
Tanya Myers
Kaj to pomeni: Zame je vsak moški Don Juan, dokler ne dokaže svoje
nedolžnosti?
Sem
kriv, ker sem? Ker sem jih nekaj zamenjal, ker se niso ravno izkazale?
Se moram zaljubit v vsako, ki mi zleze v posteljo? Kaj pa tiste, ki so
dale na čevelj mene? Prav veliko jih res ni bilo, se je pa to dogajalo
mojim prijateljem. Morajo tudi kaj dokazovat?
Vsi drugačni, vsi enakopravni. Ustavi srce!
Matej Recer
Don
Juan. Kdo? zame predstavlja dilemo med ustaljenostjo in nomadskim gonom
v človeku. Jok našega Don Juana »zaradi preveč lepote« je le boleč uvid
v bežnost popolnosti, in njegov posledični beg pred njo, takoj, ko se
razkrije, še preden podleže propadu, je samo obsesiven galop
naslednjemu obupanemu begu pred življenjskimi procesi naproti: pred
spremembami, cikli, smrtjo, transformacijo ...
Giovanna Rogante
V
svet Don Juana sem vstopila v prikladnem trenutku svojega življenja.
Sprašujem se: Kaj si želim, v čem uživam? Ali mora biti poželenje vedno
priklenjeno na ljubezen? Odgovore že poznam. Don Juan mi je priskrbel
notranjega žrebca, da lahko sprejmem sedanjost in se osvobodim vseh
nepotrebnih vsiljenih in ponotranjenih podob, spon in vrednot. Don
Juana si razlagam kot svobodnega duha anarhije, želje, radikalnosti, ki
obstaja v vsakem izmed nas, ne glede na spol. Skozi njegovo podobo
odkrivam moč, da življenje živim, kot ga hočem, in ne tako, kot to
pričakujejo drugi oziroma družba.
Marie-Gabrielle Rotie
Kratke biografije ustvarjalcev
Anna
Furse je bila štipendistka Royal Ballet School, nato se je v
sedemdesetih prejšnjega stoletja izpopolnjevala pri Petru Brooku (CIRT,
Pariz) in Jerzyju Grotowskem (Teatr Laboratorium), v osemdesetih pa je
raziskovala takrat novo plesno/fizično gledališče. Je nagrajena
režiserka/avtorica več kakor petdesetih predstav, ki gostujejo po
Evropi, Aziji in ZDA. Kot višja predavateljica na kolidžu Goldsmiths
Londonske univerze vodi magistrski program Ustvarjanje predstave (MA in
Performance Making) in skrbi za Performance Research Forum. Je
gostujoča profesorica na Univerzi Princeton, ZDA (smer Gledališče in
ples), pa tudi pisateljica, novinarka, pogosta gostja na mednarodnih
konferencah in voditeljica mednarodnih delavnic. Med besedili, ki jih
je objavila, sta Augustine (Big Hysteria) (Harwood Academic, 1997), ki
je bilo uprizorjeno v več državah, in Gorgeous (Theatre Centre Plays
Vol. 1, Aurora Metro, 2003), ki ga ta čas uprizarjajo v The New
Conservatory Theatre v San Franciscu. Bila je umetniška direktorica
skupin Bloodgroup (1980–1986), Paines Plough (1990–1995) in skupine
Athletes of the Heart, ki jo je ustanovila leta 2003. Dve nagradi
fundacije The Wellcome Trust sta ji omogočili, da je ustvarila
inovativni multimedijski stvaritvi o bioetiki in neplodnosti (Yerma's
Eggs, 2003 in Glass Body, 2006–07). Maja 2007 je kot avtorica-režiserka
s projektom My Glass Body (sodelovanje s skladateljem Graemom
Millerjem) debitirala na BBC-jevem Radiu 3 (Sweet Talk Productions).
Poleti 2007 je sklenila dveletni projekt sistema izpopolnjevanja
performerjev Graphic Body v Choreographic Lab Univerze v Northamptonu
in prejela štipendijo ArtsAdmin Bursary za bivanje v Indiji in na
Poljskem, kjer bo pripravila svoj novi projekt Dust z Jolo Cynkutis in
Khalidom Tyabjijem.
Željko Hrs se je po končanem študiju igre
zaposlil v SMG, ki mu ostaja zvest še danes. Že od začetka osemdesetih
let predstavlja enega stebrov ansambla, ki je v tem času dosegel široko
mednarodno prepoznavnost.
Ob svojem ustvarjanju v SMG je
sodeloval tudi s Koreodramo Ljubljana ter zaigral v več v filmih. Leta
1993 je sodeloval pri mednarodnem projektu Sarajevo, ki ga je po
besedilu Gorana Stefanovskega zrežiral Slobodan Unkovski in ki je bil
predstavljen v Antwerpnu, kulturni prestolnici Evrope 1993, pa tudi na
londonskem Liftu. Z Anno Furse je prvič sodelovalpri projektu Kaspar:
Govorno mučenje (Cankarjev dom, 1997).
V zadnjih letih se vse
bolj posveča tudi dramaturgiji: poleg tokratnega sodelovanja z Anno
Furse je poskrbel za dramaturško strukturo več uspešnih predstav
skupine Betontanc in Slovenskega mladinskega gledališča v režiji
Matjaža Pograjca.
Damjana Černe je ob ustvarjanju v SMG
slovenski gledališki prostor pomembno zaznamovala tudi s svojimi
kreacijami v okviru neinstitucionalnih projektov in skupin.
Večkrat
je sodelovala z režiserjem Draganom Živadinovom, med drugim v kultnih
predstavah Krst pod Triglavom in Gravitacija 0, prvi gledališki
predstavi na svetu v breztežnostnem stanju.
Deluje tudi v
mednarodnem prostoru: leta 1993 je na primer sodelovala pri mednarodnem
projektu Sarajevo (Antwerpen, kulturna prestolnica Evrope 1993), v
zadnjem času pa je kot Gertruda v Hamletu v režiji Harisa Pašovića
gostovala v Bosni in Hercegovini ter sodelovala v evropski koprodukciji
Galerija s strežaji – Zgodbe o Evropi, ki je v mednarodni zasedbi
nastajala v Gentu.
Marko Mlačnik je igralec, plesalec in
koreograf. Med letoma 1983 in 1989 je bil zaposlen v SMG, nato je sedem
let ustvarjal kot svobodni kulturni delavec, konec leta 1996 pa se je
znova zaposlil v SMG. Kot plesalec je deloval v pionirski generaciji
PTL in ustvaril pomembne plesne vloge zlasti v predstavah Ksenije
Hribar, kot igralec in koreograf pa tesno sodeluje z režiserjem
Draganom Živadinovom (Krst pod Triglavom, Kapital, Molitveni stroj
Noordung, 1 : 1, Gravitacija 0).
Dejaven je v mednarodnem
prostoru (skupina Dance Energy, München; Sarajevo, Antwerpen, kulturna
prestolnica Evrope 1993, romski Teater Pralipe), odigral pa je tudi
opazno vlogo v filmu Rozenkrantz in Gildenstern sta mrtva Toma
Stopparda.
Tanya Myers se je izobraževala na Dartingtonu in že
petindvajset let profesionalno deluje na področju klasičnega in
eksperimentalnega gledališča, televizije in filma. Pod psevdonimom
Juanita MacMahon je tudi ena najbolj izkušenih bralk zvočnih knjig v
Združenem kraljestvu. Vse od ustanovitve mednarodne gledališke skupine
Meeting Ground leta 1986 je tudi njena sodirektorica. Skupaj s
soprogom, dramatikom Stephenom Lowom, producira nove projekte, ki
raziskujejo politiko imaginacije, in v njih igra.
V zadnjem času
jo najbolj zanima pisanje – med njenimi projekti sta Shoes (2003) in
Small Waves (pravljice o izgnanstvu za odrasle), ki ju je v sodelovanju
s hčerama Lily in Martho ter v režiji Toma Wrighta uprizorila v Angliji
in Kanadi. Njena drama, ki nastaja ta čas, se ukvarja s procesom
staranja ter odnosom do smrti in večnosti.
Matej Recer je bil v
devetdesetih letih član menarodno uveljavljene ter v Sloveniji in
tujini večkrat nagrajene gledališko-plesne skupine Betontanc.
Soustvaril je vse predstave, ki so v njej takrat nastale, vključno z
dobitnico velike nagrade Bagnolet 1992, Za vsako besedo cekin. Leta
1999 se je zaposlil v SMG, s katerim je že prej dlje časa redno
sodeloval.
Pojavljal se je kot voditelj televizijskih oddaj,
občasno igra v nadaljevankah in filmih ter gostuje v najrazličnejših
gledališčih, od komercialnih do povsem eksperimentalnih, kot je Via
Negativa.
Giovanna Rogante, performerka in režiserka, ustvarja
že od leta 1977, ko je njen prvi samostojni nastop produciral Jean-Luis
Barrault za Théâtre D’Orsay. Njene produkcije so gostovale na
festivalih v Evropi, ZDA in Kanadi, med drugim na Mednarodnem
berlinskem festivalu, festivalu Dance Umbrella, v Wrocłavu (Poljska) in
Polverigiju. Izobraževala se je pri É. Decrouxu, J. Grotowskem, Eugeniu
Barbi, Minu Tanaki, Yshiju Oidi, Richardu Shechnerju in številnih
drugih; sodelovala je s skupinama Wooster Group in Athletes of the
Heart ter z Laurie Booth. Poučevala je na univerzah Goldsmiths, London
Metropolitan, Workstadt in EDDC v Arnheimu ter Simon Frazer v Kanadi.
Produkcije
Marie-Gabrielle Rotie, ki deluje v mednarodnem prostoru, podpirata Arts
Council in British Council. Od leta 2004 je delala za The Place Prize,
Royal Opera House, Nuffield Theatre, Home Gallery, The Place Theatre in
Royal Festival Hall. Njen novi solo, Black Mirror, je nastal po
naročilu plesne šole Laban in z njim je nedavno gostovala na
Portugalskem in na Hrvaškem. V butoh duetih sodeluje tudi z Atushijem
Takenouchijem in Kojem Murobushijem. Med drugim je prispevala
koreografije za Bakhantke v režiji sira Petra Halla (Royal National
Theatre, 2002) in za Royal Shakespeare Company. Kot solistična umetnica
je z Athletes of the Heart sodelovala pri predstavi Glass Body. Poučuje
na umetniških akademijah Goldsmiths in Laban in je mednarodno priznana
učiteljica tehnike butoh, pa tudi direktorica organizacije Butoh UK.
Mateja
Benedetti je kostumografinja, scenografinja, slikarka in modna
oblikovalka. Njene kostumografije so zaznamovale številne predstave
režiserja Matjaža Pograjca (v okviru Betontanca in SMG), Plesnega
teatra Ljubljana itd., v zadnjem času pa se je njeno gledališko
delovanje še razmahnilo. Dela tudi v tujini, npr. v Italiji in
Makedoniji. Udeležila se je številnih natečajev pri nas in na tujem,
kjer je bila večkrat nagrajena, sodeluje pa tudi na modnih revijah in
razstavlja doma in po svetu. Leta 2005 je ustanovila lastno blagovno
znamko BENEDETTI Pure Couture.
Janez Janša je medijski
umetnik, performer in producent. Njegovo umetniško delovanje nosi močne
socialne konotacije, prepoznavno pa je predvsem zaradi intermedijskega
pristopa. Je soustanovitelj in umetniški vodja neprofitne kulturne
organizacije Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, ki se osredotoča na
umetniško produkcijo, ki se loteva raziskovanja družbenih, političnih,
estetskih in etičnih vprašanj.
Nick Parkin zadnjih pet let
poučuje tehniko ambientalnih predstav na univerzi Goldsmiths v Londonu.
Pred tem je bil performer/plesalec in je gostoval po vsej Evropi. Že
triindvajset let pa kot skladatelj in glasbenik sodeluje s številnimi
plesnimi in gledališkimi skupinami v Veliki Britaniji in Evropi.
Izdal
je že več kakor deset zgoščenk, posebej pa se posveča
elektroakustičnemu zvoku in filmom, ki jih navdihujejo ambientalne
predstave. Za Magmas je leta 2001 prejel prvo nagrado na uglednem
tekmovanju International Bourges Electroacoustic Music Awards.
Mischa
Twitchin je oblikovalec luči (med drugim za gledališči Royal Court in
Young Vic), in obenem predavatelj in gledališki raziskovalec na
Londonski univerzi. Kot ustanovni član londonske umetniške zadruge
Shunt Twitchin tudi oblikuje, piše, režira in nastopa v lastnih
predstavah.
Slovensko mladinsko gledališče je
bilo ustanovljeno leta 1955 kot prvo poklicno gledališče za otroke in
mladino v Sloveniji. V osemdesetih letih se je prestrukturiralo v
gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke
raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti. Danes je prepoznavno
po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in
po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer
ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem
se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega
ansambla.
Athletes of the Heart je produkcijska družba,
ki jo je leta 2003 ustanovila Anna Furse, in je predana preseganju tako
umetniških kot zemljepisnih meja. Projekti, ki jih Fursova ustvarja v
njenem okviru, odsevajo njeno zanimanje za učinke tehnologije na naša
življenja, pa tudi strastno zavračanje razmejevanja med dramskim in
gibalnim gledališčem. Njene energične, gibalno zahtevne predstave se
namerno gibljejo v polju poezije gledališča kot živega medija.
Producent in manager Athletes of the Heart je ArtsAgenda.
LOGO SMG
Direktorica: Uršula Cetinski
Pomočnik direktorice za poslovanje: Peter Sotošek Štular
Tehnični vodja: Dušan Kohek
Stiki z javnostjo: Dušan Pernat
Organizacija programa: Vitomir Obal
Svet SMG:
Neža Vodušek – predsednica, Aleksander Čeferin, Damijana Fakin, Jernej
Kuntner, Tomaž Visenjak
Strokovni svet SMG:
dr. Svetlana Slapšak – predsednica, Neda R. Bric, Željko Hrs, mag.
Primož Jesenko, dr. Barbara Sušec Michieli
Prodaja vstopnic
v Prodajni galeriji
Trg francoske revolucije 5, 1000 Ljubljana
od ponedeljka do petka med 12.00 in 17.30
ob sobotah med 10.00 in 13.00
01 425 33 12
pri gledališki blagajni
Vilharjeva 11, 1000 Ljubljana
01 230 12 86
uro pred začetkom predstave
LOGOTIP Athletes of the Heart
Umetniška direktorica: Anna Furse
Producentka: Emma Haughton, ArtsAgenda
Poslovodja in knjigovodja: Alan Kite, ArtsAgenda
Asistentka produkije: Alice Booth, ArtsAgenda
Upravni svet:
prof. Linda Fitzsimmons, Rosamunde Hutt, Mine Kaylan, Dr. Patricia
Morris, Helen Rowe, Wanda Whiteley
Gledališki list Slovenskega mladinskega gledališča – sezona 2007/08,
številka 2
September 2007
Izide ob vsaki premieri
Izdalo Slovensko mladinsko gledališče
Vilharjeva 11, 1000 Ljubljana
Tel.: (01) 231 06 10
Faks: (01) 433 50 25
info@mladinsko-gl.si
www.mladinsko.org
Uredniški odbor: Mateja Dermelj, Tina Malič, Tomaž Toporišič
To številko so uredile: Anna Furse, Emma Haughton, Tina Malič
Fotografije: Dušan Ojdanič
Prevodi: Tibor Hrs Pandur, Tina Malič, Barbara Skubic
Lektorica: Mateja Dermelj
Oblikovanje plakata in gledališkega lista: Val Kildea, RF Design, London
Tisk: Stane Peklaj, Ljubljana
Naklada: 500 izvodov
Za podporo se zahvaljujejmo:
Logotipi:
Arts
and Humanities, British Council, The British Academy, Arts Council,
Arts Agenda, Goldsmiths, Ministry of Culture – Slovenia, Lisca, d. d.
Saturday, June 10, 2006
Subscribe to:
Posts (Atom)